ameriški znanstveniki
Od Antarktike se je odtrgala ledena gora
19. 05. 2002 00.00
Od Antarktike se je nedavno odtrgala ogromna ledena gora, ki po svoji površini prekaša celo državo Luksemburg.
Carter s kubanskimi oporečniki
13. 05. 2002 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter se je drugi dan svojega zgodovinskega obiska na Kubi, srečal z dvema pomembnima kubanskima oporečnikoma.
Aspirin koristen za dojenčke
09. 04. 2002 00.00
Dnevno uživanje aspirina za dojenčke zmerno zmanjšuje tveganje raka na debelem črevesju, saj preprečuje rast nevarnih izrastkov na tem človeškem organu.
Razkrivanje genoma riža
05. 04. 2002 00.00
Mednarodni ekipi znanstvenikov je uspelo v veliki meri dešifrirati gensko zasnovo dveh svetovno razširjenih sort riža.
Odkrili nove vzroke za bolezen norih krav
19. 03. 2002 00.00
Ameriški znanstveniki so odkrili nove vzroke za pojav bolezni norih krav. Bolezen naj ne bi nastajala le v živčno limfnem sistemu, ampak tudi v mišičnem tkivu.
Nadaljevanje pogajanj o zmanjšanju strateškega orožja
18. 02. 2002 00.00
V Moskvi sta se srečala John Bolton in Oleg Černov, ki pripravljata vrhunsko srečanje predsednikov obeh držav, napovedano za konec maja v Moskvi, ko naj bi državi podpisali sporazum o zmanjšanju količin strateškega orožja.
Nenadzorovan padec satelita
31. 01. 2002 00.00
Na območje Perzijskega zaliva so davi nenadzorovano padli deli ameriškega satelita, ki so ga uporabljali v raziskovalne namene in je konec lanskega leta prenehal delovati.
Antraks izvira iz Iowe
25. 01. 2002 00.00
Znanstveniki so razbrali genetski zapis bakterij antraksa, na podlagi katerega bodo skušali odkriti, iz katerega izmed mnogih laboratorijev izvirajo. Bakterije so bile v pismih, poslanih na različne naslove po terorističnih napadih v ZDA.
Kolonija bakterij model za zunajzemeljsko življenje
23. 01. 2002 00.00
Ameriški raziskovalci so odkrili edinstveno kolonijo bakterij, ki bi lahko služila kot model zunajzemeljskega življenja. Mikroorganizmi živijo pod pogoji, ki bi domnevno lahko bili tudi pod površino drugih planetov, kot je Mars, ali na Jupiterovi luni Evropa.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Razvili nov detektor laži
04. 01. 2002 00.00
Ameriški znanstveniki so razvili nov detektor laži, ki naj bi zagotovil večjo varnost na letališčih. Naprava zaznava toplotne spremembe pri zardevanju, ki ga z golim očesom ni moč opaziti.
Odzivi na kloniranje človeškega zarodka
26. 11. 2001 00.00
Različni odzivi na včerajšnjo sporočilo ameriške družbe Advanced Cell Technology (ACT), da so uspešno klonirali človeški zarodek, s čimer so pridobili izvorne celice,prihajajo tudi iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Italije, Velike Britanije in Japonske.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Učimo se lahko brez koncentracije
30. 10. 2001 00.00
Ameriški raziskovalci delovanja možganov so prepričani, da obstaja učenje s pomočjo nezavednega zaznavanja.
ZDA bodo izvedle poskuse z antraksom
24. 10. 2001 00.00
Ameriški strokovnjaki za biološko orožje in visoki častniki vojske naj bi že več let razmišljali o poskusih z antraksom, s katerimi bi preverili, ali je cepivo, ki ga imajo za vojsko, še uporabno.
Osmi primer antraksa v ZDA
20. 10. 2001 00.00
V ZDA so odkrili že osmi primer okužbe z bakterijo vraničnega prisada, okužil naj bi se uslužbenec pošte v New Jerseyu. V Zagrebu so zaradi sumljive pošiljke evakuirali redakcijo dnevnika Jutarnji list.
Lažni preplahi v Evropi
16. 10. 2001 00.00
V strahu pred morebitnimi okužbami z bakterijo antraksa se tudi v Evropi množijo lažni preplahi, čeprav na tem območju še niso zabeležili primera vraničnega prisada.
Več suhih češpelj in orehov za kozmonavte
10. 09. 2001 00.00
Ruskima kozmonavtoma Vladimiru Dežurovu in Mihailu Tjurinu na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) bodo na njuno željo v prehrano vključili več suhih sliv in orehov.
Za Zemljo slabo skrbimo
31. 05. 2001 00.00
Nasini znanstveniki so predstavili rezultate raziskave o virih onesnaženja zraka z ogljikovim monoksidom. Podatke o emisijah tega plina v ozračje je od marca do decembra lani zbiral ameriški raketoplan Terra, ki Zemljo obkroži kar šestnajst krat na dan.
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Delovni dan na MVP
01. 05. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) je delovno. Ruski član vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki se je v ponedeljek združila z MVP, Jurij Baturin, se je lotil poskusa Plazemski kristal. S poskusom poskušajo ugotoviti kako se v breztežnostnem stanju razporejajo nabiti prašni delci. Ameriški milijonar Dennis Tito, ki je na MVP pripotoval z Baturinom in Talgatom Musabajevom, je imel konferenco za novinarje, ki so se zbrali v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Nasa predstavila revolucionarno letalo
19. 04. 2001 00.00
Ameriški vesoljski znanstveniki so v kalifornijski puščavi v letalski bazi Edwards predstavili revolucionarno letalo, ki so ga označili za podoben zgodovinski prelom v letalstvu kot je bil prvi polet bratov Wright. Letalo naj bi pot od vzhodne do zahodne obale ZDA premerilo v pičle pol ure, za gorivo pa bo uporabljalo kisik, ki ga bo črpalo neposredno iz zraka. Znanstveniki so prikazali sicer le mali črni prototip letala imenovanega X-43A, ki pa naj bi letel sedemkrat hitreje od zvoka –
Oda visokim petam
13. 04. 2001 00.00
Če vam hoja v ravnih čevljih ne ustreza, izberite obuvalo z visokimi petami, svetujejo ameriški strokovnjaki. Obutev s široko peto in udobnim prostorom za prste lahko pri ženskah poveča tveganje za osteoporozo, in to bolj kot obuvala z visokimi petami, je rezultat najnovejše ameriške raziskave, ki jo je objavil ameriški časnik Lancet.
Vrtanje zob že pred 8000 leti
13. 04. 2001 00.00
Prebivalci Azije so že pred 8000 leti popravljali zobe z vrtalnim strojem s kamnito konico, dokazuje študija ameriških strokovnjakov, piše ameriški časnik New Scientist.
Najmočnejši izbruh na Soncu
03. 04. 2001 00.00
Ameriški znanstveniki so na Soncu zaznali najmočnejši izbruh v sedanjem 11-letnem ciklu sončne aktivnosti. Moč izbruha so ocenili z 22 enotami. Pri tem so uporabili skalo, ki obsega vsega dvajset enot. Zato je treba oceno razumeti kot približno. Po trditvi Američanov je bil izbruh premočan, da bi ga senzorji satelita Nacionalne uprave za oceane in ozračje NOAA sploh lahko izmerili.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Odkrili grobove iz obdobja kulture mochika
26. 02. 2001 00.00
Ameriški znanstveniki so na severu Peruja odkrili tri pomembne grobove iz obdobja kulture mochika. Mochika je indijanska kultura iz obdobja okrog 200 pr. n. št in je bila prisotna na obalnem ozemlju Peruja. Velja za predhodnico chimujske kulture. Znanstveniki so grobove, v njih so našli številne pridatke, odkrili v 32 metrov visoki piramidi na območju regije Dos Cabezas.
Kilimandžaro kmalu brez snežene kape
21. 02. 2001 00.00
Snežena kapa na najvišji afriški gori Kilimandžaro bo izginila manj kot v 15 letih, so nedavno opozorili ameriški znanstveniki. Izginotje ali znatno zmanjšanje grozi tudi ledenikom na najvišjih gorah na svetu od Peruja do Tibeta, medtem ko bo v Alpah do leta 2025 izginilo kar 90 odstotkov ledenikov. Strokovnjak za podnebje z ameriškega raziskovalnega centra Byrd Polar v ameriški zvezni državi Ohio Lonnie Thompson ocenjuje, da je taljenje snega eden od najočitnejših znakov, da gre za globalno segrevanje ozračja. Thompson je dejal, da je na Kilimadžaru danes približno 82 odstotkov manj snega in ledenikov kot leta 1912, odkar obstajajo prvi zapisi o tej gori. Sneg se je začel topiti pred sto leti zaradi klimatskih sprememb, vse večje onesnaževanje pa je taljenje snega le še pospešilo.
Pomembnost zobne higiene
02. 02. 2001 00.00
Osebe s kroničnimi boleznimi pljuč bi morale bolj skrbeti za higieno svojih zob, saj naj bi slabo stanje zob in dlesni prispevalo k bakterijskim vnetjem, opozarjajo v raziskavi ameriški znanstveniki.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.