ameriški znanstveniki
Kloniranje človeka čez 18 mesecev
27. 01. 2001 00.00
Ameriški in italijanski znanstveniki so razkrili, da raziskujejo možnosti, da bi s pomočjo kloniranja omogočili neplodnim partnerjem otroke. Embrio, ki bi ga ustvarili iz celic moškega, bi lahko začeli vsajevati v maternico že v 18 mesecih, je dejal Dr. Panayiotis Zavos z ameriškega Androloškega inštituta in Centra za reproduktivno medicino in umetno oplojevanje v Kentuckyju. Petindvajsetletni Zavos, ki je veteran na tem področju, je gostil konferenco na kateri sta skupaj z italijanskim znanstvenikom Severinom Antinorijem, razglasila načrte za sodelovanje pri raziskavi kloniranja človeka.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
NASA ponuja dokaz o življenju na Marsu
14. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da so ameriški znanstveniki v poročilu, ki je rezultat štiriletnih raziskav, ponudili dokončni dokaz, da je na Marsu obstajalo preprosto življenje. V meteoritu ALH84001, ki naj bi izviral z Marsa, so našli drobne kristale magnetovca, enake tistim, ki jih vodna bakterija na Zemlji uporablja kot kompas, da najde hrano in energijo.
Beethoven je trpel za zastrupitvijo
22. 10. 2000 00.00
Zastrupitev s svincem bi lahko pripomogla k prezgodnji smrti skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki je umrl v 57. letu starosti. Do tovrstnega sklepa so prišli ameriški znanstveniki po štiriletnih raziskavah njegovih las.
Nobelova nagrada za kemijo Američanoma in Japoncu
10. 10. 2000 00.00
Švedska kraljeva akademija za znanost je letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo podelila Američanoma Alanu Heegerju in Alanu MacDiarmidu ter Japoncu Hidekiju Širakavi za odkritje in razvoj polimernih prevodnikov. Znanstveniki so nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (915.000 dolarjev) prejeli za revolucionalrno odkritje, da lahko plastika po nekaterih modifikacijah postane električni prevodnik.
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Operativni poseg brez skalpela
03. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstveniki so razvili tehnologijo vesoljske dobe, ki
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
Sex preko interneta nevaren?
01. 08. 2000 20.00
Iskanje spolnih partnerjev preko interneta je, kot pravijo ameriški znanstveniki, lahko zelo tvegan posel. Raziskava je pokazala, da je svojega partnerja preko spletnih strani našlo kar 10 odstotkov iskalcev, pri tem pa znanstveniki opozarjajo na večje tveganje za spolno prenosljive bolezni.
S starostjo se krepijo pozitivne lastnosti
14. 07. 2000 07.46
Ameriški psihologi ponujajo tolažbo vsem tistim, ki niso preveč navdušeni nad neizogibnim dejstvom, da so vsako leto starejši. S staranjem prihajajo vedno bolj do izraza pozitivne lastnosti posameznika, so ugotovili v raziskavi. Med raziskavo so psihološko ocenili 263 žensk in moških, starih 14, 18, 30, 40, 50 in 62 let. Rezultat raziskave po skoraj 50 letih: skoraj vsi udeleženci so s starostjo postali bolj odgovorni, zanesljivejši in bolj produktivni. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da se psihično stanje po 30. letu nenehno izboljšuje v vseh treh kategorijah.
Tabletke proti strahu
03. 07. 2000 21.47
Ameriški znanstveniki iz Arizone so po šestmesečni raziskavi potrdili uspešnost novih tablet za zdravljenje bojazni in pretiranega strahu. Strah, ki nas lahko pelje na rob živčnega zloma, težave s koncentracijo in spanjem so lahko resni znaki splošne paranoje.
Odkrili ostanke 3000 let stare kulture
01. 07. 2000 15.27
Ameriški in honduraški znanstveniki so v severozahodnem delu te srednjeameriške države odkrili ostanke zelo stare predkolumbijske kulture. Kot je sporočila ameriška antropologinja Rosemary Joyce s kalifornijske univerze, so v bližini mesta La Lima odkrili ostanke hiš in gospodinjskih pripomočkov, starih več kot 3000 let. Joyceova je potegnila vzporednice z olmeško kulturo, ki je živela med leti 1500 in 500 pred našim štetjem ob Mehiškem zalivu in velja za prednico vseh srednjeameriških kultur.
Živalska vrsta brez samcev
29. 05. 2000 08.15
Biologi so odkrili živalsko vrsto, ki se že več kot 40 milijonov let uspešno razmnožuje brez samcev, je poročal BBC. Običajno je pri živalih potrebno mešanje genetskih informacij staršev obeh spolov, kar preprečuje nevarne mutacije, ki bi lahko povzročile propad celotne populacije. Odkritje, da je majhni, med 0,1 in 1 milimetrov veliki vodni živali, poimenovani Rotifera Bdelloidea, uspelo to premostiti, pa bi lahko znanstvenikom pomagalo pri boljšem razumevanju mutacij, ki povzročajo genetsko pogojene bolezni pri ljudeh kot je npr. Alzheimerjeva bolezen. Živalsko vrsto so odkrili na ameriški univerzi Harvard, znanstveniki pa pojasnjujejo, da v to družino sodi 300 različnih vrst in vse so se prilagodile okoliščinam, v katerih živijo. ''Vse so samice, ki odležejo jajčeca, iz katerih se izležejo samo samice in tako naprej. Nekoč davno, zelo davno, je morala obstajati prva samica, iz katere se je razvilo 350 različnih vrst. In vse so samice. Ni poznan nobeden primerek samca,'' pojasnjujejo znanstveniki.
Dobro srce, zdravo srce?
19. 05. 2000 20.21
Ameriški znanstveniki so po desetletnih raziskavah in s pomočjo računalniškega rentgena ugotovili, da lahko sovražnost do ljudi v rani mladosti kasneje povzroči bolezni srca in ožilja ali celo srčni infarkt.
Pojav La Nina pojenjuje
11. 05. 2000 20.07
Ameriški znanstveniki iz agencije NASA so sporočili, da vremenski pojav La Nina, ki je v zadnjem letu dni pošteno kvaril vreme v večjem delu ameriške celine, pojenjuje, vendar letošnje poletje še ne bo nič manj razburkano kot lansko.
Ponovno izračunali maso Zemlje
02. 05. 2000 07.37
Ameriški fiziki z washingtonske univerze v Seattlu so ponovno izračunali maso našega planeta in ugotovili, da je masa Zemlje malo manjša od doslej znane, in sicer je razlika v masi posledica bolj natančno določene sile gravitacije. Strokovnjaki ocenjujejo, da je to najbolj natančno izmerjena masa Zemlje doslej, vendar jo bodo morali znanstveniki preveriti in potrditi z nekaj drugimi poskusi, ki jih bodo izvedli strokovnjaki, preden jo bo uradno potrdil mednarodni odbor za podatke o znanosti in tehnologiji.
Sondo Ulysses oplazil rep kometa Hyakutake
10. 04. 2000 21.10
Ameriški in evropski znanstveniki so v zadnji števiki britanske znanstvene revije Nature objavili članka, v katerih trdijo, da je vesoljska sonda Ulysses (Odisej) 1. maja 1996 letela skozi rep kometa Hyakutake.
Odkritje gena za boj proti debelosti
06. 04. 2000 17.09
Ameriški znanstveniki so odkrili gen, ki v mutirani obliki preprečuje nastanek maščobnih blazinic. Novico je te dni objavila revija Nature Genetics. Po mnenju strokovnjakov naj bi se z novim odkritjem bolj učinkovito bojevali proti prekomerni teži. Skupina strokovnjakov je vzrejala miši z mutiranih genom HMGIC in ugotovila, da so imele le še deset odstotkov normalnega deleža maščob in so kljub zelo kalorični hrani ostale tako suhe kot tiste z normalno prehrano. Miške brez mutiranega gena pa so pridobile kar precej maščobnih blazinic.
Gen HLA preprečuje razvoj aidsa
29. 03. 2000 07.56
Ameriški inštitut za alergije in nalezljive bolezni je objavil, da imajo ljudje, ki so okuženi z virusom HIV, pa se bolezen pri njih nikoli ne razvije, gen HLA, ki vsebuje posebne značilnosti. V zadnjih petnajstih letih so preučevali 13 ljudi, okuženih z virusom HIV, ki niso jemali tablet ali bili deležni kakršnegakoli zdravljenja. Pri njih se število okuženih celic ni množilo in virus je ostal na enaki stopnji. Gen HLA povzroča razvoj proteina, ki uničuje mikrobe in pošilja sporočila imunskemu sistemu. To odkritje dokazuje, da pri ljudeh, pri katerih bolezen nikoli ne napreduje, ne gre za okužbo z oslabljenim virusom, temveč za drugačno gensko strukturo. V zadnjih raziskavah pa so znanstveniki tudi ugotovili povezavo med omenjenim genom in zavarovanjem pred boleznijo.
Ledena gora na poti v odprto morje
24. 03. 2000 12.58
Velika ledena gora se je včeraj ločila od antarktičnega ledene ploskve in odplavala na odprto morje. Ameriški znanstveniki so sporočili, da je gora daljša od 500 kilometrov in široka 50 kilometrov.
Clinton pozval k sodelovanju
29. 01. 2000 18.18
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes države v razvoju pozval, naj se prenehajo upirati liberalizaciji trgovanja. Clinton je na gospodarskem forumu v Davosu pred približno 3000 predsedniki držav, ekonomisti, znanstveniki in novinarji dejal, da je ''predstava, da bi nam šlo vsem bolje, če bi imeli manj svobodno, s pravili določeno trgovanje, v temelju napačna''.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
V Egiptu odkrili najstarejšo pisavo
17. 11. 1999 13.44
Ameriški znanstveniki domnevajo, da so na starodavnih egiptovskih napisih, vklesanih na apnenčastih stenah zahodno od Nila, odkrili najstarejšo znano pisavo. Napis je vklesan v enem od jezikov semitske skupine, odkril pa ga je egiptolog z ameriške univerze Yale dr. John Darnell.
Tudi ptice jecljajo
24. 10. 1999 10.28
Ne jecljajo samo ljudje, temveč tudi ptice, trdijo ameriški znanstveniki. Po navedbah ameriškega časnika New Scientist bi lahko proučevanje ptičjega petja pripomoglo k novim načinom zdravljenja jecljanja pri ljudeh.
Newyorški komarji še naprej grozijo
28. 09. 1999 08.37
Znanstveniki v newyorškem centru za nadzor nad boleznimi so sporočili, da še vedno obstaja nevarnost okužbe z encefalitisom, ki ga prenašajo komarji, da pa gre za neke druge vrste encefalitis, kot so mislili sprva. Bolezni se še vedno reče encefalitis, vendar naj ne bi šlo za encefalitis St. Louis, ki so jo doslej poznali v južnih državah ZDA, prvič pa odkrili v 30-ih letih tega stoletja, ampak za vrsto encefalitisa, ki ga na ameriški celini doslej še niso odkrili.
Mednarodna konferenca o človekovih pravicah
24. 08. 1999 17.08
Na Brdu pri Kranju bo od 25. do 28. avgusta mednarodna konferenca z naslovom Človekove pravice in demokratične spremembe, ki jo organizirajo oddelek za sociologijo in znanstveni inštitut pri ljubljanski Filozofski fakulteti ter ljubljanska podružnica Avstrijskega inštituta za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije. Zadnji dan bodo strokovnjaki na okrogli mizi razpravljali o problemu Kosova in njegovi prihodnosti.
Sončnemu mrku v čast bodo v Romuniji peli Pavarotti in vaški cerkveni zvonovi
09. 08. 1999 12.40
Sončni mrk v Romuniji bodo znanstveniki, turisti in prebivalci z območja po pričakovanjih NASE lahko opazovali 2 minuti in 22 sekund, kar je dlje kot povsod drugod po svetu. Po samem dogodku pa se bo v Bukarešti mogoče naužiti še petja italijanskega tenorista Luciana Pavarottija. Ta bo nastopil v bližini velike bele palače, zgrajene v času pokojnega komunističnega diktatorja Nicolaja Ceausesca. Vstopnice za njegov koncert so prodajali po 200 ameriških dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija Associated Press.
Deep Space 1 ob planetoidu 9969 Braille
29. 07. 1999 12.07
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 je davi predvidoma ob 6.46 po srednjeevropskem času po predhodnih podatkih uspešno letela manj kot 25 kilometrov mimo planetoida 9969 Braille.
NASA izdeluje vozilo-robota za pregled černobilskega reaktorja
09. 05. 1999 22.03
Ameriški znanstveniki so sporočili, da razvijajo robotsko vozilo, ki naj bi se kot prvo prebilo do središča černobilskega jedrskega reaktorja, ki ga je razneslo pred 13 leti.