ameriški znanstveniki
Tretjina Američanov ima težave s spolnostjo
12. 02. 1999 08.41
Ameriški znanstveniki, ki so 50 let po objavi znanega Kingsleyjevega poročila o spolnih navadah Američanov izvedli prvo obsežno raziskavo na tem področju, ugotavljajo, da so klasični izgovori o glavobolu in utrujenosti med Američani obeh spolov pogostejši, kot bi bilo pričakovati.
Začetek Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu
29. 01. 1999 08.26
Nemški predsednik Roman Herzog je ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma včeraj v Davosu pozval k boljši koordinaciji gospodarske politike v vodilnih industrijskih državah ter k socialni odgovornosti podjetnikov in politikov.
Podelili Nobelove nagrade za leto 1998
11. 12. 1998 09.10
V Oslu in Stockholmu so včeraj podelili Nobelove nagrade za mir, književnost in dosežke na področju znanosti za leto 1998.
Nobelova nagrada trem ameriškim znanstvenikom
12. 10. 1998 14.56
Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za medicino so ameriški znanstveniki Robert F. Furchgott, Louis J. Ignarro in Ferid Murad, ki so odkrili funkcijo dušikovega oksida kot signalne molekule v kardiovaskularnem sistemu, je danes sporočil inštitut Karolinska v Stockholmu.
S kalcijem proti poporodni depresiji
18. 06. 1998 07.34
Depresijo, ki prizadene porodnice, bi lahko ublažili s kalcijem, so ugotovili ameriški znanstveniki, ki so raziskavo izvedli na 300 ženskah. Depresija, ki doleti okrog 15 odstotkov francoskih porodnic in 16 do 20 odstotkov ameriških, je bila dvakrat manjša pri porodnicah, ki so med nosečnostjo uživale kalcij. Učinek kalcija je zelo jasen in povzroča nobenih stranskih učinkov, je na kolokviju o prehrani in nosečnosti v Parizu povedal ameriški profesor David A. McCarron. Povedal je, da je vpliv dodatnega kalcija viden še tri mesece po porodu, če pa bi z jemanjem nadaljevale tudi med nosečnostjo, bi se vpliv povečal.
Astronomi odkrili 143 novih galaksij
11. 06. 1998 08.07
Znanstveniki iz Avstralije in Nizozemske so s pomočjo močnih teleskopov odkrili 143 doslej neznanih galaksij, je na zasedanju astronomov v San Diegu v ameriški zvezni državi Kalifornija poročala Patricia Henning z univerze New Mexico. Štirideset osvetij, kot tudi rečemo galaksijam, so odkrili s teleskopom na Nizozemskem, 103 pa z radijskim teleskopom v Avstraliji.
Leto 1998 - najtoplejše leto v zgodovini?
10. 06. 1998 13.35
Leto 1997 je bilo najtoplejše, odkar se sistematično spremlja svetovne podnebne spremembe, vendar pa prvih pet mesecev tega leta napoveduje, da bo letos še bolj vroče, je pokazala študija, ki jo v Washingtonu sinoči predstavil ameriški podpredsednik Al Gore.
Odkrili novo zvezdo v velikosti Zemlje
18. 05. 1998 08.35
Ameriški astronomi domnevajo, da so v naši galaksiji odkrili zvezdo, belo pritlikavko, velikosti Zemlje, ki bi lahko bila diamant, piše britanski Sunday Times. Zvezda, ki so jo opazili v ozvezdju Kentaver, je od Zemlje oddaljena 17 svetlobnih let. Njen premer je 12.800 kilometrov, ima pa izredno gostoto, saj za kavno žličko velik kos njene snovi tehta eno tono. Astronomi domnevajo, da je zvezda sestavljena predvsem iz ogljika in kisika v obliki kristalov, da je torej diamant modro-zelene barve.
Astronomi odkrili najbolj oddaljeno osvetje doslej
02. 05. 1998 09.44
Ameriški in britanski astronomi s Keckovega observatorija na otoku Mauna Kea na Havajih so na "robu" vesolja odkrili majhno galaksijo, ki je od Zemlje oddaljena rekordnih 12,3 milijarde svetlobnih let, poroča v današnji številki ameriški tednik Science News. Astronomi so tako presegli rekord, ki so ga marca na istem observatoriju postavili baltimorski raziskovalci z odkritjem 12,2 milijarde svetlobnih let oddaljenega osvetja. Novoodkrita galaksija je nastala, ko je imelo vesolje "pet odstotkov" sedanje starosti oziroma v zelo zgodnjem obdobju po t.i. velikem poku, s katerim je po teoriji sovjetskega matematika A. A. Friedmanna iz leta 1929 nastalo sedanje vesolje. Znanstveniki se od najnovejšega odkritja nadejajo pojasnil o času in načinu nastanka zvezdnih sestavov.
Nova metoda za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj
19. 04. 1998 11.11
Ameriški znanstveniki univerze v Dallasu v zvezni državi Teksas so razvili krvni test, s katerim lahko odkrijejo rakasto obolenje že v njegovem zgodnjem stadiju. Test so doslej preizkusili na bolnikih, obolelih za rakom na dojki in na prostati, lahko pa bi služil tudi za odkrivanje drugih rakastih obolenj, na primer na debelem črevesu in raznih tumorjev v predelu želodca. Nova metoda naj bi bila tako natančna, da bi lahko že z majhnim testom krvi odkrili rakavo celico.
Povezava med kajenjem in depresijo
25. 02. 1998 08.15
Ljudje, ki vsakodnevno kadijo, imajo več možnosti, da zapadejo v depresijo, kot tisti, ki le tu in tam pokadijo kakšno cigareto, so ugotovili ameriški znanstveniki. Tem še ni uspelo ugotoviti, kaj je vzrok temu, je pa že neka prejšnja raziskava pokazala, da obstajajo zveze med depresijo in kajenjem, vzrok zanje pa so kemični procesi v možganih. Depresivni kadilci verjetno kadijo tudi zato, ker jim cigarete pomagajo premagovati slabo razpoloženje.
Klonirani gospod Jefferson
23. 02. 1998 16.33
Ameriški znanstveniki so klonirali prvega frizijskega telička, ki tehta 44,1 kg, poimenovali pa so ga gospod Jeffereson, ker se je "rodil" 16. februarja, torej na predsednikov dan, ki je ameriški praznik v spomin na rojstni dan nekdanjega ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona, so danes sporočili britanski zanstveniki, ki so klonirali ovco Dolly.
Rimsko cesto zavzela nova galaksija
22. 02. 1998 10.32
Neka pritlikava galaksija je zavzela središče naše galaksije - Rimske ceste, potem pa jo je Rimska cesta razbila in vsesala, trdijo ameriški in britanski astronomi. Galaksija, ki so jo znanstveniki poimenovali Strelčeva, ker so jo opazili v ozvezdju Strelca, je približno desetkrat manjša od naše, njena masa pa predstavlja tisočinko mase vseh zvezd v Mlečni cesti, pravi strokovnjakinja s področja astrofizike Rosemary Wise z univerze John Hopkins v Baltimoru. Najnovejši izračunih kažejo, da je Strelčeva galaksija najmanj desetkrat obkrožila našo galaksijo, preden jo je gravitacijska sila Rimske ceste vsesala vase. Po mnenju mnogih astronomov, bi lahko ta pojav povzročal nastanek novih galaksij, saj trdijo, da so največje galaksije, kot je na primer naša, pravzaprav rezultat spajanja večjega števila manjših, pritlikavih galaksij. Po izračunih, ki jih je pripravila ekipa Wiseove, naj bi deset odstotkov zvezd v Rimski cesti v njenem zunanjem delu izviralo iz pritlikavih galaksij, ki so se v zadnjih osmih milijardah let stopile vanjo.
Je kloniranje človeka neizogibno?
15. 01. 1998 14.27
Evropska zveza farmacevtskih združenj in industrij je v včerajšnjem poročilu ponovno izrazila nasprotovanje kloniranju človeka ter spomnila, da se že dlje časa zavzema za sprejetje zakona, ki bo prepovedoval tovrstne poskuse. Po ocenah predsednika zveze Rolfa Krebsa bi moral imeti človek koristi pri uporabi novih tehnik, ne pa tudi sam postati predmet raziskav.
Ameriški znanstvenik želi klonirati človeka
07. 01. 1998 12.05
Ameriški znanstvenik Richard Seed iz Chicaga bo z lastno raziskovalno skupino kloniral človeka. Poizkus naj bi stekel v prihodnjih treh mesecih, torej še preden bi ga ameriške oblasti lahko prepovedale. Znanstvenik naj bi že našel prostovoljce za ta poizkus. Seed že od 80-ih let opravlja raziskave na področju plodnosti, znan pa je po svoji domnevni ekscentričnosti.
Znanstveniki vzgojili naravno tkivo dojk
04. 01. 1998 15.43
Ameriški znanstveniki so odkrili novo tehniko, s katero je mogoče iz celic ženskega telesa vzgojiti prsno tkivo.
V Indiji (ponovno) odkrili redko vrsto sove
29. 12. 1997 08.20
Ameriški znanstveniki so v indijski džungli odkrili redko vrsto sove, za katero so že mislili, da je izumrla. Na pogorju Satpura severovzhodno od Bombaja so 25. novembra fotografirali in na filmski trak posneli par mladih sovic vrste "Athene blewitti". Kot zanimivost velja dodati, da te vrste sov niso srečali vse od daljnjega leta 1884, odkrili pa so jih sicer nekaj prej, leta 1872.
Revščina vpliva na telo in dušo
27. 12. 1997 10.50
Dlje ko neka oseba živi v revščini, pogubnejše so posledice za njeno duhovno in fizično zdravje, so ugotovili ameriški znanstveniki po 29. letih opazovanja načina življenja in zdravja ljudi v Kaliforniji. Tako naj bi imele osebe, ki so živele v revščini tri ali več let, kar štirikrat bolj pogosto fizične in psihične težave kot osebe, ki ne poznajo revščine.
Galileo je letel 200 km mimo Jupitrove lune Evropa
16. 12. 1997 15.26
Ameriška samodejna sonda Galileo je ob 13.03 po srednjeevropskem času letela 199,5 km mimo Jupitrove lune Evropa. Gre za najbližji let mimo nekega nebesnega telesa med celotnim skoraj 3000-dnevnim poletom sonde Galileo.