ameriško
Marc Anthony ne gre na podelitev
11. 09. 2000 00.00
Pevec Marc Anthony se 13. septembra ne bo udeležil prve podelitve glasbenih nagrad Grammy za latinsko-ameriško glasbo zaradi zapletov pri nosečnosti soproge.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Novo srečanje Clintona in Baraka
10. 09. 2000 00.00
V New Yorku sta se vnovič sešla ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak, da bi preučila načine, kako preprečiti propad izraelsko-palestinskega mirovnega procesa v prihodnjih tednih. Po besedah neimenovanega visokega izraelskega predstavnika je namen tega nepričakovanega srečanja, po sredinih neuspelih pogovorih Clintona z Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pripraviti nove intenzivne pogovore med Izraelom in Palestinci v prihodnjih tednih. Srečanje naj bi bilo neformalne narave tudi zaradi judovskega praznika sabata. Barak je še pred srečanjem z ameriškim predsednikom v pogovoru za ameriško televizijo CNN opozoril, da bi utegnil sprejeti "enostranske povračilne ukrepe" proti Palestincem, če bodo 13. septembra razglasili neodvisno palestinsko državo. Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky je za izraelski radio povedal, da je Barak pripravljen sprejeti 
Evropa bi lahko prehitela ZDA
10. 09. 2000 00.00
Evropsko gospodarstvo bi lahko dolgoročno prehitelo ameriško, kljub temu, da je skoraj desetletje zaostajalo za ameriškim, je danes dejal francoski finančni minister Laurent Fabius. Evropa ima vse karte za uspeh v svojih rokah, da doseže visoko gospodarsko rast, celo večjo od ZDA, je po zadnji seji tridnevnega neformalnega srečanja finančnih ministrov Evropske unije v Versaillesu dejal Fabius.
Visoka zmaga ameriških košarkarjev
09. 09. 2000 00.00
Ameriška košarkarska reprezentanca je v okviru priprav za nastop na olimpijskih igrah v avstralskem Melbournu odigrala prijateljsko tekmo z domačo reprezentanco in visoko zmagala z 89:64 (34:27).
Internet povečal gospodarsko rast
08. 09. 2000 00.00
Ameriški demokratski predsedniški kandidat Al Gore je na svoji spletni strani izjavil, da je razvoj informacijske tehnologije vsaj tretjinsko pripomogel k gospodarski rasti ZDA, obenem pa je predstavil tudi svoj predsedniški načrt razvoja informacijske tehnologije v prihodnosti. Gore tako napoveduje, da bo med svojim predsedniškim mandatom pričel z izvajanjem programa, ki naj bi v 10 letih ustvaril 10 milijonov novih delovnih mest na področju naprednih tehnologij. Tako bo, če bo seveda izvoljen, uvedel program davčnih olajšav za 10 milijonov državljanov, ki bo vsakemu posamezniku, ki se bo osebnostno in izobrazbeno usmerjal k novi ekonomiji, prihranil 6.000 dolarjev, poleg tega pa bo na vsakega takega posameznika prispeval tudi 2.800 dolarjev za dodatno izobraževanje. V revnih predelih bo država pričela z gradnjo 2.000 tehnoloških centrov, internet naj bi prišel v prav vsako ameriško učilnico, poleg še številnih predlogov pa se bo Gore zavzemal tudi za odpravo trgovskih omejitev za tehnološka podjetja.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Pepel čaka pred obalo ZDA
05. 09. 2000 00.00
Mestne oblasti v Philadelphiji so se že pred desetletji odločile, da bodo sežigale ogromne količine smeti, ki jih proizvede takšno mesto, in jih nato odpeljale daleč stran. Tako so v Philadelphiji naredili tudi leta 1986, ko so na ladjo Khian Sea natovorili 15 tisoč ton pepela sežganih smeti, takrat pa še niso vedeli, da so pepel poslali na 14 let trajajočo odisejado.
Znane četrtfinalistke v New Yorku
05. 09. 2000 00.00
Znanih je vseh osem teniških igralk, ki so se uvrstile v četrtfinale odprtega prvenstva ZDA na igriščih newyorškega Flushing Meadowsa. Zaenkrat gre vse po napovedih, saj se izmed najboljših v zaključne boje ni uspelo uvrstiti le četrtopostavljeni Francozinji Mary Pierce, ki je morala dvoboj proti Nemki Anke Huber predati zaradi poškodbe.
Shell po nafto v Rusijo
03. 09. 2000 00.00
Britansko-nizozemska naftna družba Royal Dutch Shell je sporočila, da je pripravljena vložiti pet milijonov ameriških dolarjev za izkoriščanje naftnih rezerv na odprtem morju pri otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu. Po poročanju ruske agencije Itar-Tass, ki se sklicuje na trditve tiskovnega predstavnika družbe, želi Shell posodobiti naftovode na severu otoka, zgraditi tovarno za utekočinjenje zemeljskega plina in financirati izdelavo transportnih ladij.
Castro prihaja v ZDA
02. 09. 2000 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo kubanskemu predsedniku Fidelu Castru podelilo vizo, s katero se bo lahko udeležil vrhunskega srečanja tisočletja, ki bo naslednji konec tedna potekalo na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Na podlagi sporazuma z ZN morajo namreč ZDA podeliti vizo vsakomur, ki želi sodelovati na prireditvah ZN, razen če ogroža nacionalno varnost.
Srebotnikova končala z nastopi
02. 09. 2000 00.00
Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je zaključila s svojimi nastopi na letošnjem odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku. Po porazu v prvem krogu med posameznicami se je morala posloviti tudi od nadaljnjega tekmovanja v konkurenci ženskih in mešanih dvojic.
Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Al Fayed bo tožil ameriško administracijo
30. 08. 2000 00.00
Tri leta po tragični smrti britanske princese Diane in Dodija Al Fayeda v avtomobilski nesreči v Parizu bo Mohamed Al Fajed, Dodijev oče in multimilijonar, tožil ameriško administracijo. Po trditvah Al Fayeda ima ameriška tajna služba CIA na razpolago več kot tisoč strani pomembnih dokumentov o avtomobilski nesreči, v kateri sta umrla Dodi in Diana. Tožbo proti ameriški administraciji bo Al Fayed vložil na tretjo obletnico nesreče, ki bo jutri, 31. avgusta.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Bono v Sarajevu
28. 08. 2000 00.00
Pevec irske skupine U2 Bono Vox se je prejšnji teden mudil v Sarajevu, kjer je na tamkajšnjem 6. mednarodnem filmskem festivalu predstavil film Wima Wendersa Hotel za milijon dolarjev (The million dollar hotel). Bono je za film, v katerem glavni vlogi igrata Mel Gibson in Milla Jovovich, napisal glasbo, sodeloval pa je tudi pri scenariju filma. Na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu je bilo na sporedu 115 filmov iz 35 držav, med njimi Lepota po ameriško in Animal factory v režiji Steva Buscemija. Bono je v Sarajevu, kjer sta ga spremljali soproga in hčerki, že drugič. Prvič je prestolnico BiH obiskal v okviru svetovne turneje v letih 1997 in 1998. Bono je v Sarajevu znan predvsem po tem, da je obsodil nasilje srbskih sil nad prebivalstvom BiH med vojno med letoma 1992 in 1995.
Naslov članka
26. 08. 2000 00.00
Pripadniki jugoslovanske vojske, oboroženi z brzostrelkami, so se prejšnji teden vkrcali na ameriško ladjo, ki je peljala humanitarno pomoč na Kosovo. Vojska je ladji dovolila odpluti, potem ko je posadka plačala kazen 3200 ameriških dolarjev, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker.
Compaq bo razvil najhitrejši superračunalnik
26. 08. 2000 00.00
Ameriško ministrstvo za energetiko je sporočilo, da je izbralo ameriškega proizvajalca računalnikov Compaq za razvoj najhitrejšega superračunalnika na svetu za svoj Nacionalni laboratorij v Los Alamosu v Novi Mehiki. Ministrstvo bo uporabilo 200 milijonov dolarjev vreden računalnik v programu, ki brez jedrskih poskusov proučuje, kako se starajo jedrska orožja. Računalnik, imenovan Advanced Strategic Computing Iniciative Q, bo imel več kot 11.968 procesorjev, kar mu bo omogočalo opraviti več kot 30 bilijonov operacij v sekundi. To je dvainpolkrat hitreje od današnjega najhitrejšega superračunalnika ASCI White, ki ga je izdelal ameriški velikan IBM. Novi ASCI Q bo velik za pet košarkarskih igrišč. Superračunalnik naj bi začel delati v začetku leta 2002. Oddelek za nacionalno jedrsko varnost bo imel možnost nadgradnje procesorjev, kar bi lahko do leta 2004 povečalo zmogljivosti računalnika na 100 trilijonov operacij v sekundi. ASCI Q bo sestavljen iz računalnikov AlphaServer, ki so Compaqovi računalniki za opravljanje zahtevnih nalog v podjetjih.
Tretji polet delte-3 uspel
23. 08. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 13.05 in 33 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 17-B izstrelili novo ameriško raketo srednje moči delta-3, ki je predvidoma 36 minut in 18,5 sekunde kasneje v orbito okoli Zemlje utirila simuliran koristni tovor, cilinder z maso 4300 kilogramov. Zaradi tehnične težave črpalke za vodik v drugi stopnji so izstrelitev izvedli z več kot petminutno zamudo.
Lekov enalapril na ameriškem trgu
23. 08. 2000 00.00
Slovenska farmacevtska družba Lek je ob preteku šestmesečne pediatrične ekskluzive za enalapril, ki jo je imelo ameriško farmacevtsko podjetje Merck Sharp&Dohme (MSD), v torek pridobila registracijo za to zdravilo v ZDA, ki je največji farmacevtski trg na svetu in eden od Lekovih strateških trgov. Enalapril sodi med najbolje prodajana zdravila na ameriškem trgu, saj je lani, pred potekom patenta za omenjeni preparat, obseg prodaje enalaprila na ameriškem trgu dosegel skoraj milijardo dolarjev, so sporočili iz Leka.
Wal-Mart načrtuje nakup britanskega Boots-a
21. 08. 2000 00.00
Ameriško podjetje za veleprodajo Wal- Mart, ki je lani kupilo britansko verigo supermarketov Asda, namerava kupiti britansko podjetje Boots, ki se ukvarja s prodajo kozmetičnih in farmacevtskih izdelkov, je poročal tednik The Independent.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Murdoch kupuje televizijske postaje podjetja Chris-Craft
14. 08. 2000 00.00
Podjetje News Corp. Ruperta Murdocha za 5,35 milijarde dolarjev kupuje ameriško podjetje Chris-Craft Industries Inc. in njegovih deset televizijskih postaj. Posel, ki so ga napovedali danes, je sprožil tudi vprašanje o prihodnosti televizijske mreže UPN, v kateri je imelo podjetje Chris-Craft do nedavnega 50-odstotni delež.
<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000411_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Moreb
14. 08. 2000 00.00
Jutri se bo v Los Angelesu začela nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili predsedniško kandidaturo Ala Gora za novembrske volitve v Združenih državah. Konvencije se bo udeležilo več kot 4000 delegatov iz vseh zveznih držav, dogajanje pa bo spremljalo tudi 20 tisoč domačih in tujih gostov. V centru Staples, kjer se bodo jutri zbrali demokratski delegati, potekajo še zadnje priprave na jutrišnje zborovanje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je republikanski kandidat Bush med ljudmi bolj priljubljen. Ali bo ameriška javnost v prihodnosti bolj naklonjena kandidatu Goru je odvisno prav od demokratske konvencije.
Zavezniška letala nadaljujejo napade na Irak
13. 08. 2000 00.00
Zahodne države nadaljujejo letalske napade na Irak, ameriško poveljstvo pa zanika iraške trditve o napadih na civilne cilje.
Podgorica zahteva prepoved preleta letal
13. 08. 2000 00.00
Črnogorske oblasti so zaprosile zahodne vlade, naj razglasijo zračni prostor nad Črno goro za območje, kjer bi bili prepovedani preleti