avstrijskem
V požaru umrli štirje otroci
19. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v družinski hiši v avstrijskem mestu Reisenberg pri Badnu, so umrli štirje otroci, njihovi starši pa so se rešili. Požar naj bi izbruhnil zaradi napake na oljni peči, je danes sporočila policija. V požaru sta umrli osemletni dvojčici in njuni sestri, stari deset in enajst let.
Peto mesto za Knaflja
19. 11. 2000 00.00
Slovenski deskarji na snegu so dobro začeli letošnji svetovni pokal. Tomaž Knafelj je v veleslalomu v francoskem Tignesu zasedel peto mesto, za zmagovalcem, Italijanom Walterjem Feichterjem, je zaostal 80 stotink sekunde. Dejan Košir je bil 13., Matej Voeroeš 50., Aleš Komočar pa je odstopil. V ženski konkurenci je slavila Italijanka Carmen Ranigler, slovenskih predstavnic pa ni bilo.
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Referendum na Slovaškem
11. 11. 2000 00.00
Na Slovaškem danes poteka referendum, na katerem se štirje milijoni volilnih upravičencev izrekajo o izvedbi predčasnih volitev. Referendum so pripravili na podlagi peticije, ki jo je vložila glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) nekdanjega premiera Vladimirja Mečiarja. Po podatkih opazovalcev je dopoldne referendum potekal mirno in brez incidentov, volišča pa bodo zaprli ob 22. uri po lokalnem času. Po pričakovanjih naj bi bila udeležba nižja od 50 odstotkov, tako da referendum najverjetneje ne bo veljaven.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Odlikovanje za dr. Zorana Kržišnika
10. 11. 2000 00.00
V rezidenci veleposlanika Republike Avstrije v Ljubljani je dr. Gerhard Wagner, ki se bo po šestih letih ambasadorstva v Sloveniji v prihodnjih dneh poslovil od Ljubljane, na priložnostni slovesnosti danes opoldne dolgoletnemu direktorju Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani Zoranu Kržišniku izročil visoko odlikovanje, avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil.
Medvešek rekorden še na 100 hrbtno
05. 11. 2000 00.00
Plavalec ljubljanske Ilirije Blaž Medvešek je na plavalnem mitingu v avstrijskem Gradcu postavil še en državni rekord. 100 m hrbtno je preplaval v 54,27 sekunde in za 18 stotnik sekunde izboljšal dosedanji rekord klubskega kolega Petra Mankoča. Že v soboto je bil rekorden na 50 m hrbtno (25,38).
Povezanost med eksplozijo in vohunsko afero?
30. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem štajerskem je v mestu Kindberg v eksploziji bombe, podtaknjene pod avtomobil, parkiran pred policijsko postajo, umrl voznik. Podrobnosti še niso znane, nekateri avstrijski neuradni viri pa dogodek povezujejo z nedavnim škandalom o domnevni vpletenosti Haiderjevih svobodnjakov v vohunsko afero na notranjem ministrstvu. Na Dunaju so tako danes zaradi suma kraje zaupnih policijskih podatkov o političnih nasprotnikih svobodnjakov suspendirali enajst policistov. Vlada ljudske stranke in svobodnjakov pa je zaščitila pravosodnega ministra Bömdorferja, ki naj bi kot nekdanji odvetnik Haiderjeve stranke ukradene podatke uporabil na sodnih procesih.
Vodja štajerskih svobodnjakov odstopil
28. 10. 2000 00.00
Komaj dva tedna po hudem porazu svobodnjaške stranke na volitvah v deželni zbor na avstrijskem Štajerskem je predsednik štajerskih svobodnjakov Michael Schmid danes odstopil s položaja predsednika stranke.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Davenport premagala Venus Williams
22. 10. 2000 00.00
Američanka Lindsay Davenport je prvič letos premagala rojakinjo Venus Williams z rezultatom 6-4, 3-6, 6-2 v finalu ženskega turnirja v avstrijskem Linzu. Tako je Davenportova z velikim olajšanjem prekinila serijo petintridesetih zmag Williamsove v njunih dvobojih –
Davenportova nasprotnica Williamsove
21. 10. 2000 00.00
Ameriška teniška igralka Lindsay Davenport se je uvrstila v finale teniškega turnirja WTA v avstrijskem Linzu. V polfinalu je bila prva nosilka s 6:1 in 6:1 boljša od Čehinje Kvete Hrdličkove.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Mineva 80 let od koroškega plebiscita
07. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni spominjajo 80. obletnice koroškega plebiscita. Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se odločili, da bodo sodelovali na ponedeljkovi slavnostni seji deželnega zbora avstrijske Koroške, osrednje slovesnosti, povorke skozi Celovec, ki bo 10. oktobra, pa se ne bodo udeležili. Na slavnostni seji deželnega zbora v veliki dvorani grbov deželne hiše bo med drugim spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSkS) Bernard Sadovnik.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Haider ob obletnici koroškega plebiscita
24. 09. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je sinoči ob začetku slovesnostih ob 80. obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra, spet poudaril, da na avstrijskem Koroškem ne bodo postavili dvojezičnih, nemško-slovenskih krajevnih napisov in da Koroška o tem ne rabi poduka od zunaj. Obenem je Haider tudi izrazil zahtevo, da Slovenija končno prizna pravice tam živeče staronemške skupnosti. Obenem je avstrijsko Koroško označil kot vzor za domovinsko zavest in patriotizem.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
Ugoden žreb za teniške igralke
15. 09. 2000 00.00
Prireditelji OI v Sydneyju so danes opravili teniški žreb. Za Slovenke je bil ugoden. Naša prva igralka, Tina Pisnik, bo v 1. krogu igrala proti Tajki Tamarine Tanasugarn, Katarina Srebotnik pa se bo pomerila proti Slovakinji Karini Habsudovi. Dvojica Srebotnik/Tina Križan pa bo v prvem krogu teniškega turnirja, ki se začne v torek, igrala proti Rusinjama Eleni Lihovčevi in Anastaziji Miškini.
Avstrija o Schüsslovih izjavah
06. 09. 2000 00.00
Sinoči so na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani tudi uradno pojasnili sobotne izjave avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla o Avnoju oziroma slovenskem nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Avstrijska vlada zatrjuje, da gre za nesporazum, izjav o predsedniku Kučanu pa ne komentira. Odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu Martin Pammer je dejal, da avstrijska vlada ni in tudi nikoli ne bo zahtevala formalne odprave avnojskih sklepov.
MZZ reagiralo na izjavo Schüssla
04. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je včeraj na prošnjo urada predsednika
Haider se že pripravlja na smučarsko sezono
02. 09. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se že pripravljajo na zimsko sezono. Deželni glavar Jörg Haider je danes predstavil smučarsko karto, ki bo veljala za vsa smučišča na avstrijskem Koroškem in sosednjem vzhodnem Tirolskem. S karto bo mogoče presmučati kar 800 kilometrov belih strmin.
Jezeršek 18. v Stamsu
02. 09. 2000 00.00
Slovenski kombinatorec Andrej Jezeršek je na tekmi poletne velike nagrade v nordijski kombinaciji v avstrijskem Stamsu osvojil 18. mesto. Poleg Jezerška sta se v finale uvrstila še dva slovenska tekmovalca, Gorazd Robnik je bil 23., Marko Šimic pa 36. Zmagal je Nemec Marko Baeck pred rojakom Sebastianom Hasenyjem, tretji pa je bil domačin Felix Gottwald. Jezeršek je svoj položaj izboljšal z dobrim tekom, kjer je dosegel 12. čas, ostala Slovenca pa sta uvrstitvi na robu deseterice po skokih pokvarila s slabšima tekaškima dosežkoma. Kombinatorci bodo poletno serijo nadaljevali v nedeljo v nemškem Berchtesgadnu.
Pogovori o odprtih vprašanjih med državama
30. 08. 2000 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Lojze Peterle in Benita Ferrero - Waldner sta se na evropskem forumu v avstrijskem Alpbachu, pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.
V Žalcu se je včeraj začel Mednarodni likovni simpozij IMBS
26. 08. 2000 00.00
V dvorcu Novo Celje, ki ga je zgradil grof Anton Gaisruck po vzoru dunajskega Schoenbrunna med leti 1754 ter 1760, se je včeraj začel dvotedenski 17. Mednarodni likovni simpozij IMBS, na katerem sodeluje 19 priznanih domačih in tujih likovnih ustvarjalcev, ki bodo po koncu simpozija 8. septembra svoje umetnine prodali na slavnostni dražbi, eno umetnino pa bodo podarili soprireditelju simpozija, občini Žalec. Izkupiček dražbe bodo likovniki namenili obnovi graščine Novo Celje. Letošnji IMBS pripravlja celjski slikar Jure Cekuta, ki je kot edini Slovenec pred devetimi leti postal član te mednarodne institucije, ki sta jo leta 1983 v avstrijskem mestu Gleinsteten ustanovila svetovno priznana umetnika - nemški slikar Horst Reichle ter avstrijska slikarka Renate Polzer. Na letošnjem simpoziju bodo nastopili likovni umetniki iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Španije, Bolgarije, Slovenije in ZDA, ki bodo v središče Savinjske doline - Žalec vnesli svoja umetniška sporočila estetskega, humanega, provokativnega ter imaginarnega.
Končuje se mednarodni Vebrov kongres
23. 08. 2000 00.00
V Celjskem Domu sv. Jožefa se danes končuje 4. mednarodni Vebrov kongres, ki se je pričel 19. avgusta. Letošnjega kongresa, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Franceta Vebra, enega največjih slovenskih filozofov, organiziralo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo univerz v Mariboru in Ljubljani ter graškega Inštituta za filozofijo, se je udeležilo več kot 90 domačih in tujih filozofov, ki so posebno pozornost namenili Fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Sodelujoči v razpravah so skušali tudi odgovoriti na vprašanje povezanosti duše in telesa oziroma možganov in naše zavesti, saj so bili ti pojmi prisotni v Veberovi filozofiji psihologije, ki je tako v slovenskem kot v avstrijskem prostoru zadnje čase znova aktualizirana. Na letošnjem Vebrovem kongresu so filozofi del svoje pozornosti namenili tudi obsežnemu opusu znanega sodobnega ameriškega filozofa Therryja Horgana.