beguncev
Obisk Kosova in Makedonije
03. 12. 1999 08.36
Delegacija slovenskega zunanjega ministrstva pod vodstvom državnega sekretarja in nacionalnega koordinatorja Pakta stabilnosti za JV Evropo Ernesta Petriča je obiskala Kosovo in Makedonijo. Kot so sporočili z MZZ, se je delegacija sestala s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja ZN, vodjo misije ZN na Kosovu Bernardom Kouchnerjem.
Nadaljevanje napadov v Čečeniji
01. 12. 1999 07.47
Rusko topništvo in letala so nadaljevala z bombardiranjem čečenske prestolnice Grozni, okoliških mest Vedeno in Itum-Kale, ruske enote pa so napadle tudi območje v bližini Arguna, osem kilometrov vzhodno od Groznega, je sporočil visoki čečenski predstavnik Isa Munajev. Po podatkih čečenskih virov pa ruske sile silovito napadajo še območje jugozahodno od Groznega, v bližini mesta Alhan-Jurt. Ruska televizijska postaja NTV je poročala o napredovanju ruskih enot proti Argunu, ruski viri pa so omenjene spopade potrdili. Inguška služba za migracije je sicer sporočila, da se je število čečenskih beguncev v Ingušetiji povzpelo že na 228.611, samo v torek pa jih je v to severnokavkaško republiko prišlo več kot tisoč. Vodja oddelka za mednarodne odnose na ruskem notranjem ministrstvu Aleksander Malinovski pa je izjavil, da več kot sto mednarodnih organizacij čečenske borce oskrbuje z orožjem in denarjem. Po njegovih trditvah pomoč prihaja predvsem iz Afganistana, Saudove Arabije, Bahrajna, Egipta, Jordanije, Kuvajta, Libanona, Pakistana in Jemena.
Nadaljevanje silovitih spopadov
30. 11. 1999 17.47
Ruske sile nadaljujejo z nenehnimi napadi na večja mesta v Čečeniji. Med ruskimi silami in islamskimi uporniki so se na jugu mesta Grozni vneli siloviti spopadi. Izgube naj bi bile po navajanju različnih virov zelo velike na obeh straneh, včeraj pa naj bi zvezne sile naletele na najtrši odpor islamskih upornikov doslej. Po poročanju ruskih vojaških virov naj bi čez ozemlje Čečenije včeraj čez dan 25 letal opravilo 50 preletov.
Hud spopad med ruskimi silami in uporniki
29. 11. 1999 14.44
Blizu vasi Tsentoroj v Čečeniji je včeraj prišlo do hudega spopada med islamskimi uporniki in ruskimi vladnimi enotami. Po poročilih agencije Itar-Tass naj bi bilo v spopadu ubitih 65 čečenskih upornikov. Ruski vojaki so našli 36 trupel, ki naj bi jih uporniki pustili na bojišču, saj jih med umikom niso uspeli odnesti s seboj. Vladne sile so med napadom uničile tudi veliko količino težkega orožja in navigacijske opreme.
Mednarodne sile opravile svojo nalogo
29. 11. 1999 13.09
Mednarodne mirovne sile INTERFET so na Vzhodnem Timorju zaključile svojo misijo kar zadeva vzpostavitev reda in miru, je danes dejal avstralski premier John Howard po vrnitvi z enodnevnega obiska v tej nekdanji portugalski koloniji.
Odprt koridor za begunce iz Groznega
28. 11. 1999 18.51
Ruska vojska, ki oblega glavno čečensko mesto Grozni, je odprla koridor za begunce, ki želijo oditi iz mesta, so sporočile ruske oblasti. Težko topništvo in letala nadaljujejo z obstreljevanjem mesta, vendar pa so uporniki odločeni mesto, ki še ni popolnoma obkoljeno, braniti. Tiskovna agencija Interfax poroča, da so ruska letal in helikopterji včeraj izvedli več kot 100 napadov na cilje v Čečeniji, največ na Grozni. Kopenske enote nadaljujejo s širjenjem varnostnih območij, na nekaterih območjih pa so skupine upornikov že uspešno razbili.
Xanana Gusmao v Džakarti na pogovorih
28. 11. 1999 17.30
Vzhodnotimorski voditelj in borec za neodvisnost Xanana Gusmao se je danes prvič po septembru, ko so ga indonezijske oblasti izpustile iz zapora, vrnil v Džakarto, kjer naj bi se sestal z indonezijskimi predstavniki.
Trajkovski proti spremembi meja na Balkanu
23. 11. 1999 15.25
Sprememba meja na Balkanu ni potrebna, nastanek nove države pa bi na območju povzročil nove težave, je v pogovoru za grški dnevnik Ta Nea poudaril novi makedonski predsednik Boris Trajkovski.
Ruske sile na obronkih Groznija
22. 11. 1999 15.52
Združene sile so se prebile že skoraj do Groznega, glavnega mesta Čečenije. Trenutno so 2 km od mesta in počasi zaključujejo krog okoli njega. Blokirale naj bi že več kot 80 odstotkov mesta. Uporniki v Groznem intenzivno pripravljajo svoje položaje za obrambo mesta. Podminirali so vse industrijske komplekse, pisarniške urade, letališče in vse ceste na obrobju Groznega.
Upornikom pomagajo teroristične organizacije
19. 11. 1999 21.05
Glede na poročilo novinarske službe ruskega obrambnega ministrstva, mednarodne ekstremistične organizacije še naprej pomagajo čečenskim teroristom in ilegalno na fronto pošiljajo trenirane plačane vojake. V zadnjih nekaj dneh naj bi takšne organizacije iz Saudove Arabije in Pakistana na račun čečenskih bojevnikov položile 30 milijonov dolarjev, samo vodje ekstremistične organizacije Sivi volkovi iz Azerbajdžana pa naj bi v Čečenijo poslala že več kot 50 izurjenih plačancev.
Ruske enote prodirajo proti Uros-Martanu
19. 11. 1999 16.55
Ruske enote so po lastnih podatkih danes brez boja zavzele kraja Katir-Jurt in Balerik na vzhodu Čečenije. Ruske sile, ki nadzirajo že skoraj polovico čečenskega ozemlja, prodirajo v smeri Uros-Martana, pomembnega kraja 20 kilometrov južno od Groznega.
Ogata v Čečeniji
19. 11. 1999 07.46
Rusija je prvič od začetka vojaške operacije v Čečeniji včeraj dovolila vstop v to severnokavkaško republiko delagaciji visokih predstavnikov iz tujine na čelu z visoko komisarko ZN za begunce Sadako Ogato. Pred dobrim tednom so Rusi v zadnjem trenutku preprečili že dogovorjeni obisk delegacije OVSE v Čečeniji.
Ruske sile zavzele Bamut
17. 11. 1999 21.53
Ruske sile so danes zavzele čečensko mesto Bamut, je sporočila ruska vojska. Bamut so zavzeli po večtedenskem intenzivnem bombardiranju, čečenski uporniki pa so se zatekli na sosednje hribe, odkoder jih poskuša ruska vojska pregnati s topniškim obstreljevanjem. Ruske sile so začele odstranjevati mine z mesta, na mestno obrobje pa so namestili elitne enote, da bi preprečili vsakršno vtihotapljenje čečenskih upornikov. Ob zavzetju mesta je življenje izgubilo dvajset ruskih vojakov, je še sporočila ruska vojska. Bamut je po navedbah dopisnika AFP skoraj popolnoma uničen.
Jelcin prispel v Istanbul na vrh OVSE
17. 11. 1999 21.29
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes prispel v Istanbul na vrh Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) z namenom, da bi prepričal zahodne voditelje o upoštevanju civilnih norm v akcijah proti čečenskim upornikom. Jelcin je ob prihodu na istanbulsko letališče izrazil upanje, da vsi razumejo, da Rusija v čečenskem primeru ravna v skladu z mednarodnimi civilnimi pravili in normami.
Ogata tudi v Čečenijo
17. 11. 1999 14.55
Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je v Moskvi napovedala, da bo obiskala Čečenijo, da bi si pobliže ogledala razmere, v katerih živijo begunci. Ogata se je sestala z ruskim ministrom za izredne razmere Sergejem Šogujem in zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.
Nemški notranji minister v Slovenijo
16. 11. 1999 20.55
Nemški notranji minister v Sloveniji Ljubljana Slovenija zgledno sodeluje s policijami evropskih držav. Da bo to sodelovanje še boljše, se v teh dneh trudita direktor naše policije Andrej Podvršič, ki gosti svojega madžarskega kolega, notranjega ministra Boruta Šukljeta pa je obiskal nemški notranji minister Otto Schily. Ministra sta se dogovorila za konkretno pomoč Nemčije pri opremljanju slovenske policije, predvsem z opremo za preprečevanje ilegalnih migracij.
Zajeli 21 beguncev
16. 11. 1999 16.06
Avstrijski obmejni organi so v nedeljo zvečer na avstrijsko-slovenski meji zajeli 21 oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, med njimi tudi osem otrok, poroča danes avstrijska tiskovna agencija APA.
OVSE v Ingušetiji
11. 11. 1999 14.40
Norveški diplomat Kim Traavik, ki vodi misijo OVSE, je obiskoval dve begunski taborišči v Ingušetiji in dejal, da je begunska situacija v pokrajini zelo resna. V poročilu urada za človekove pravice je zapisano, da v Ingušetiji umre iz dneva v dan več civilistov. Begunci pa morajo za prehod meje čakati vsaj tri dni.
Misija OVSE v Ingušetiji
10. 11. 1999 20.36
V Ingušetijo, kamor se je pred napadi ruske vojske zateklo že več kot 200.000 čečenskih beguncev, je danes prispela misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi(OVSE). Člani misije so si ogledali dve begunski taborišči, kjer so se življenjske razmere zelo poslabšale, saj na tem območju že več dni močno sneži. Rusija pa nasprotuje, da bi bil spor v Čečeniji glavna tema vrhunskega srečanja OVSE v Carigradu, ki bo potekala 18. in 19. novembra. Predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je povedal, da je Čečenija notranja zadeva Rusije in dodal, da je Rusija vedno poudarjala, da je možna le politična poravnava spora. Predstavnik je hkrati zavrnil očitke ZDA, da Rusija spričo posledic vojne za civilno prebivalstvo krši ženevsko konvencijo in kodeks OVSE.
Begunska kriza vse hujša
10. 11. 1999 15.16
Na tisoče čečenskih beguncev je preživelo novo mrzlo noč v začasnih zatočiščih v Ingušetiji. Danes je pokrajino, kjer naj bi bilo po nekaterih podatkih že preko 200.000 beguncev, obiskala skupina evropskih opazovalcev (OVSE), ki si je na lastne oči ogledala trenutne razmere.
Končan prvi krog pogajanj
08. 11. 1999 16.36
V Ramali blizu Jeruzalema se je danes končal prvi, uvodni krog pogajanj med izraelsko in palestinsko delegacijo o dokončnem statusu palestinskih ozemelj.
Rusija stopnjuje napade
07. 11. 1999 10.30
Ruske vojaške sile še vedno stopnjujejo napade na Čečenijo. Premier Vladimir Putin pa je dejal, da glavni cilj Rusije ostaja nespremenjen, kar pomeni, da bodo napadi trajali dokler ne bo celotno ozemlje pokrajine pod nadzorom ruskih sil. Ruska letala so včeraj bombardirala tudi glavno mesto Grozni in vasi v njegovi okolici.
Nadaljevanje napadov na Čečenijo
06. 11. 1999 19.57
Ruska letala so danes nadaljevala z napadi na čečensko glavno mesto Grozni, iz mesta pa poročajo o več ubitih in ranjenih ljudeh. Današnji letalski napadi naj bi sicer trajali samo 40 minut, vendar pa glavno mesto obkoljujejo ruske kopenske enote. Vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev je danes povedal, da so si Rusi izbrali taktiko ubijanja z višine, z letal, ki jih ni mogoče zadeti, padajoče bombe ter rakete pa pobijajo civiliste.
Odprli mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo
04. 11. 1999 12.56
Ruski vojaki so davi odprli največji mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo. Na uro naj bi mejo prestopilo okrog sto beguncev, saj so postopke za prehod meje poenostavili. Tako lahko ženske in otroci prestopajo mejo brez izpolnjevanja dokumentov. Kot posledico odprtja meje navajajo povečan dotok beguncev.
Humanitarne organizacije kritizirajo razmere
03. 11. 1999 17.02
Ruske oblasti so danes sporočile, da si prizadevajo za ureditev razmer ob čečensko-inguški meji, ki si je več tisoč beguncev že nekaj dni prizadeva prestopiti. Po besedah mednarodnih agencij humanitarne razmere še niso na meji katastrofe, vendar pa se lahko poslabšajo, če bo število beguncev naraslo. Vodja ruskega migracijskega urada je povedal, da njihovi sodelavci delajo na terenu 24 ur na dan ter izrazil upanje, da se bodo razmere uredile v prihodnjih dveh ali treh dneh. Majhna propustnost meje z Ingušetijo naj bi bil organizacijski problem v kompleksni situaciji, ne pa posledica zlonamernosti ruske vlade. Migracijski urad si prizadeva tudi za odprtje več prehodov na čečensko-inguški meji.
Čečensko-inguška meja še vedno zaprta
03. 11. 1999 13.38
Več tisoč čečenskih beguncev še vedno upa, da bodo danes lahko prestopili mejo z Ingušetijo, saj je meja še vedno zaprta, čeprav so oblasti iz Moskve obljubile, da bodo prehod omogočili. Inguški predsednik Ruslan Aušev je danes za agencijo Reuters povedal, da je od pravosodnega ministrstva in državnega tožilstva zahteval preiskavo o zaprtju meje, saj je bilo ob tem dejanju kršenih kar nekaj zakonov.
SFOR bo zmanjšal število osebja v BiH
02. 11. 1999 19.18
Osebje mirovnih sil v okrilju zveze NATO, ki delujejo v BiH (SFOR), bodo do aprila naslednje leto zmanjšali za tretjino, je danes na tiskovni konferenci povedal generalpolkovnik Ronald Adams. Vzrok za zmanjšanje je stabilizacija razmer v državi, izboljšali so se pogoji za vračanje beguncev, omogočena pa je tudi večja svoboda gibanja.
Prve žrtve med čečenskimi begunci
02. 11. 1999 18.14
Zaradi nevzdržnih humanitarnih razmer na inguško-čečenski meji je umrlo že več čečenskih beguncev, so sporočile inguške oblasti. Najmanj ena oseba pa je umrla v gneči, ki je pritiskala na žico, ki označuje mejo. Število beguncev, ki so se zatekli v Ingušetijo, Dagestan, Severno Osetijo in na območje Stavropola, se je medtem povzpelo že na 195.000, je danes sporočilo rusko ministrstvo za izredne razmere. V zadnjih 24 urah je iz Čečenije prispelo le 566 ljudi, saj je bila Rusija pod pritiski EU prisiljena omogočiti prehod iz Čečenije. Ruski vojaki na meji so tudi povečali nadzor nad begunci, včeraj pa so poročali tudi o streljanju, vendar nobena oseba ni bila ranjena. Inguški predsednik Ruslan Aušev je potrdil, da so ponoči na čečensko-inguški meji umrli štirje ljudje.
Nadaljevanje ruskih letalskih napadov na Čečenijo
02. 11. 1999 11.43
Ruska vojaška letala tudi danes nadaljujejo napade na Čečenijo. Letala naj bi tako zadela poveljniško mesto islamskih upornikov v čečenski prestolnici Grozni, poroča ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojsko.
Koridor za begunce odprt le za kratek čas
01. 11. 1999 21.00
Ruske sile so davi na meji med Čečenijo in Ingušetijo za krajši čas odprle koridor za begunce, vendar so čez mejo spustili le stotino ljudi in nekaj vozil, potem pa so mejo zaprli. Prehod med republikama naj bi bil odprt v obe smeri, vendar pa je po podatkih tiskovne agencije Reuters odprt le v smeri iz Ingušetije v Čečenijo. Situacija je otežkočena tudi zaradi snega, ki se je ponoči spremenil v leden dež. Begunci poročajo o težkih razmerah v katerih se nahajajo, predvsem pa jim primanjkuje hrane.