beguncev
'Cona brez mučenja' v Ljubljani
18. 10. 2000 00.00
Amnesty International je začela štirinajstmesečno svetovno kampanjo proti mučenju, ki se ji je pridružila tudi Amnesty International Slovenije (AIS). V Sloveniji se je kampanja začela s simboličnim ovitjem Centra za odstranjevanje tujcev v trak "cona brez mučenja", kampanji s sloganom Naredite korak za svet brez mučenja pa se je pridružil tudi minister za notranje zadeve Peter Jambrek. Minister je podpisal listino, s katero se je zavezal, da bo Slovenija postala območje brez mučenja, kaznovanja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja do ljudi.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.
VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v
V Sloveniji vse več ilegalcev
17. 09. 2000 00.00
V Sloveniji smo v zadnjem času priča pravemu navalu beguncev. Samo v Pomurju so v osmih mesecih letošnjega leta policisti prijeli kar štiri tisoč prebežnikov. Ljudem so se prestradani in prezebli reveži na poti v obljubljeno deželo predvsem smilili, po vse pogostejših vlomih in krajah, zlasti pa po dveh zadnjih dogodkih v Prekmurju, pa se jih čedalje bolj bojijo.
Vrnitev beguncev je ključ za trajno stabilnost Balkana
12. 09. 2000 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčič je pred današnjim začetkom dvodnevne konference predsednikov parlamentov držav Pakta stabilnosti za JV Evropo poudaril, da je vrnitev beguncev ključ za trajno stabilnost Balkana. Poleg gospodarskih projektov, razvoja infrastrukture in odprtja tega območja tujim vlaganjem je zelo pomembna vrnitev približno dveh milijonov beguncev na domove, je po sinočnjem srečanju s koordinatorjem pakta stabilnosti Bodom Hombachom poudaril Tomčič.
Britanci napadli upornike
10. 09. 2000 00.00
Britanske enote v Sierri Leone so napadle položaje upornikov in osvobodile šest britanskih vojakov, ki so jih uporniki zajeli 25 . avgusta, je za britansko televizijo BBC povedal načelnik generalštaba britanske vojske, general Charles Guthrie. "Po prvih podatkih so britanski vojaki zdravi in na varnem. Spopadi z uporniki pa se nadaljujejo," je še povedal Guthrie.
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Begunska drama pred italijansko obalo
08. 08. 2000 00.00
Italijanske varnostne sile so danes pred južno obalo Italije rešile več sto beguncev na čolnih. Dve mladi ženski sta se utopili, ker sta morali pod prisilo kapitana skočiti v razburkano morje, nekega 20-letnega mladeniča pa so v zadnji minuti rešili iz morja, so sporočile italijanske oblasti.
Civilisti bežijo iz Čečenije
07. 08. 2000 10.17
Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.
Civilisti bežijo iz Čečenije
06. 08. 2000 00.00
Približno 2000 civilistov je iz strahu pred veliko ofenzivo, ki so jo ob obletnici dveh uporniških zmag napovedali čečenski uporniki, pobegnilo iz Čečenije, so sporočili ruski viri v Sleptsovku. Na današnji dan pred štirimi leti je čečenska vojska zavzela Grozni, jutri pa bo prva obletnica invazije na Dagestan.
Slovenija poroča pred Odborom ZN
03. 08. 2000 19.57
Na 57. zasedanju Odbora ZN za odpravo rasne diskriminaciji, ki od 31. julija do 5. avgusta poteka v Ženevi, je Slovenija predstavila začetno in periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, je sporočila slovenska misija pri ZN v Ženevi.
Arafat z močno podporo arabskih držav
03. 08. 2000 10.15
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po vrnitvi s turneje po sedmih arabskih državah v Gazi zatrdil, da je od vseh arabskih držav prejel močno podporo za stališča, ki jih je zagovarjal na izraelskopalestinskem vrhu v Camp Davidu, še posebej glede statusa Jeruzalema in vračanja palestinskih beguncev. Arafat je ob tem še izrazil odločenost, da bodo v skladu z odločitvijo vodstva Palestinske osvobodilne organizacije 13. septembra razglasili neodvisno palestinsko državo.
Miren protesten shod v Ljubljani
29. 07. 2000 14.31
Status začasnega zatočišča naj bi po priporočilih Združenih narodov in EU trajal največ pet let. Osebe z začasnim statusom v Sloveniji imajo ta status že osem let; ves ta čas nimajo pravice do dela, obseg zdravstvenega zavarovanja ni določen, čas bivanja pa jim ni uradno priznan, so na transparent zapisali člani Amnesty International Slovenije, ki so se dopoldne zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani. Z mirnim protestnim shodom, ki se ga je udeležilo približno 50 protestnikov, so želeli opozoriti na probleme na področju varstva človekovih pravic beguncev.
Pogovori se nadaljujejo
28. 07. 2000 09.28
Izraelski in palestinski pogajalci naj bi se v nedeljo sešli prvič po neuspelih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu. Sodelavec izraelskega premiera Ehuda Baraka, Gilad Šer, je namreč dejal, da se bosta po njegovih informacijah v nedeljo sešla izraelski pogajalec Oded Eran in palestinski pogajalec Saeb Erakat, pogovarjala pa naj bi se o različnih vprašanjih. Na pogajanjih naj bi bil dosežen velik napredek, še zlasti glede vračanja palestinskih beguncev.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
22. 07. 2000 15.26
Po navedbah visokega čečenskega predstavnika Movladija Udugova je prišlo danes v bližini Groznega in na vzhodu Čečenije do treh spopadov med ruskimi silami in uporniki, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ruski vojaki in en upornik. Po navedbah istega vira so spopadi potekali v Kirovi zahodno od Groznega ter blizu krajev Vedeno in Bači-Jurt.
10 milijonov evrov pomoči za Hrvaško
18. 07. 2000 16.17
Ob ugotovitvi, da vračanje beguncev na Hrvaškem prepočasi poteka, je Evropska komisija danes za pospeševanje procesa namenila 10 milijonov evrov.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
V Camp Davidu še naprej skrivnostni
15. 07. 2000 11.52
Izraelska in palestinska stran na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu tudi v petek nista dosegli nikakršnega napredka glede spornih vprašanj, med katerimi so status Jeruzalema, vprašanje vrnitve palestinskih beguncev, zasedenih ozemelj in nadzora nad vodnimi viri na Zahodnem bregu.
Zunanji ministri za rešitev krize v ZRJ
15. 07. 2000 10.46
Zunanji ministri držav JV Evrope so na konferenci na Ohridu danes oblikovali skupno izjavo, v kateri so opozorili, da bi najnovejša politična kriza v ZRJ lahko ogrozila stabilnost na območju, in pozvali k vrnitvi vseh beguncev na Kosovo ter vzpostavitvi visoke stopnje avtonomije v pokrajini. Podprli so tudi vse demokratične sile v ZRJ, ki jih zatira režim jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in poudarili nujnost pospešitve in uresničitve Pakta stabilnosti za JV Evropo. V izjavi so poudarili, da čakajo trenutek, ko bo demokratična Jugoslavija sodelovala s sosednjimi državami in se vključila v mednarodno skupnost in njene strukture.
Bo Izrael priznal palestinsko državo?
13. 07. 2000 19.19
Ameriški posredniki iz Camp Davida so sporočili, da so se Izraelci in Palestinci danes v Camp Davidu začeli pogajati o glavnih spornih vprašanjih. Ameriški predsednik Bill Clinton zaenkrat ne bo predstavil lastnih idej za rešitev glavnih vprašanj - vprašanja statusa Jeruzalema, ki ga obe strani želita za prestolnico, meja palestinske države in treh milijonov palestinskih beguncev.
Dogovor o informacijski zapori
12. 07. 2000 11.26
Včeraj je Bill Clinton pospremil začetek srečanja med izraelskim predsednikom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom z optimizmom. Udeleženci tristranskega bližnjevzhodnega vrha v ameriškem Camp Davidu so se dogovorili o informacijski zapori vseh pomembnih vprašanj, je po prvih pogovorih med ameriškim predsednikom Billom Clintonom, izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom včeraj sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart.
Pogovori Clintona z Barakom in Arafatom
11. 07. 2000 21.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta danes v Camp Davidu pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Billa Clintona začela srečanje, na katerem bosta skušala doseči okvirni sporazum glede treh glavnih točk pogajanj: statusa Jeruzalema, umika judovskih naselbin s palestinskega ozemlja in vračanja palestinskih beguncev. Clinton naj bi se najprej ločeno sestal z obema voditeljema, nato pa bodo sledili skupni pogovori, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart.
Vračanje beguncev v Republiko Srbsko
04. 07. 2000 17.23
Na svoje domove v Republiko srbsko (RS) se je v prvih petih mesecih letošnjega leta vrnilo približno 10.000 hrvaških in muslimanskih beguncev, je danes sporočilo ministrstvo RS za begunce.
Nadaljevanje sankcij proti Avstriji?
02. 07. 2000 11.39
Francoski premier Lionel Jospin je sinoči pred kakimi 400 mladimi evropskimi socialisti - ti so se na pobudo francoske Socialistične stranke in Stranke evropskih socialistov (PSE) zbrali blizu Pariza - zatrdil, da bo Francija med svojim predsedovanjem EU ohranila diplomatske sankcije ostalih 14 članic EU proti Avstriji.
Trajekt z begunci še vedno pogrešajo
01. 07. 2000 16.34
V zvezi z usodo indonezijskega trajekta s 500 potniki, med njimi so tudi begunci z Molukov, vlada precejšnja zmeda. Najprej je indonezijska tiskovna agencija poročala, da se je trajekt pojavil kakih 130 kilometrov od Manada, glavnega mesta otoka Sulavesi. Vodja reševalne ekipe na severu otoka je sporočil, da so ta poročila povsem neresnična in da trajekt še vedno pogrešajo.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.