beguncev
Mubarak na pogovorih z Arafatom in Šaridom
20. 12. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je danes v Kairu ločeno sestal s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom in s posebnim izraelskim odposlancem Jošijem Šaridom. Arafat je Mubaraka seznanil o dogodkih na mirovnih pogajanjih med sprtima stranema, ki trenutno potekajo v Washingtonu. V pogovorih so sodelovali še palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudeina in egiptovski zunanji minister Amr Moussa. Šarid pa je po pogovorih povedal, da so se pogajalci v Washingtonu osredotočili na tri točke: na prihodnost Tempeljskega griča v vzhodnem Jeruzalemu, na usodo palestinskih beguncev in na določitev meja bodoče palestinske države.
Norveška podvojila pomoč Hrvaški
20. 12. 2000 00.00
Norveška bo v naslednjem letu podvojila gospodarsko pomoč Hrvaški z zdajšnjih 12,2 milijona nemških mark na 24,4 milijona, je v Zagrebu po pogovorih s hrvaškim premierom Ivico Račanom napovedal norveški premier Jens Stoltenberg. Stoltenberg je dejal, da za gospodarsko sodelovanje obstajajo vsi pogoji, s poudarkom, da sta Hrvaška in Norveška pomorski državi z razvitim ribištvom in ladjedelništvom. Račan pa je dejal, da bo Hrvaška pomoč porabila za obnovo v vojni porušenih območij in za vrnitev beguncev. Stoltenberg se bo sestal še s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Policistova puška se je sprožila
19. 12. 2000 00.00
Direktor Policijske uprave Maribor Milan Čuš je novinarjem danes pojasnil okoliščine dogodkov v Godeninski grabi na območju Ormoža v noči s ponedeljka na torek, ko se je enemu od policistov, ki sta poskušala ustaviti dve vozili s prebežniki na slovensko-hrvaški meji, sprožila puška in pri tem smrtno ranila doslej še neidentificiranega begunca, po vsej verjetnosti državljana Irana. Policista sta pripadnika posebne enote Policijske uprave Maribor, ki je včeraj popoldne dodatno okrepila varovanje zelene meje. Okoli 20. ure sta iz hrvaške smeri pripeljali dve osebni vozili, ki sta se na policistov znak najprej ustavili, nato pa hitro odpeljali, eno proti Sloveniji, drugo pa vzvratno nazaj proti Hrvaški. Pri tem je prvo vozilo z ogledalom zadelo enega od policistov, drugega policista pa je vozilo pri vzvratni vožnji povleklo za seboj in se nato zaustavilo v obcestnem jarku.
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
Arafat in Ben Ami o Clintonovem predlogu
16. 12. 2000 00.00
V središču pogovorov, ki sta jih imela v noči na petek palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami, je bil predlog ameriškega predsednika Billa Clintona, ki naj bi služil kot osnova za nova mirovna pogajanja, če ga bosta podprli obe sprti strani, je danes poročal arabski dnevnik al-Hajat.
UNHCR nima razlogov za slavje
14. 12. 2000 00.00
Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je ob današnji 50. obletnici ustanovitve Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Ženevi predstavila zaskrbljujoče poročilo organizacije in dejala, da UNHCR ob visokem jubileju nima razlogov za slavje. "Dejstvo, da UNHCR že tako dolgo obstaja, je dokaz, da mednarodni skupnosti ni uspelo ukrepati proti predsodkom, preganjanju, revščini in drugim vzrokom oboroženih spopadov. 73-letno Japonko bo v začetku prihodnjega leta na vodstvenem položaju UNHCR nasledil 61-letni Nizozemec Ruud Lubbers. UNHCR je v 50 letih obstoja že dvakrat prejel Nobelovo nagrado za mir. 5000 sodelavcev UNHCR trenutno v svetu skrbi za 22,3 milijona beguncev in izgnancev. Ob 50. obletnici je UNHCR sprožil kampanjo, ki poziva k večjemu spoštovanju in pozornosti do beguncev.
50. obletnica obstoja UNHCR
13. 12. 2000 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) bo jutri slavil 50. obletnico svojega obstoja, čeprav so mu njegovi ustanovitelji prerokovali precej krajše življenje. UNHCR je med svojim obstojem pomagal več kot 50 milijonom beguncev iz celega sveta. Danes je navzoč v 120 državah, za svoje delovanje pa je doslej prejel tudi dve Nobelovi nagradi za mir, leta 1954 in 1981.
Kouchner o misiji ZN na Kosovu
10. 12. 2000 00.00
Civilni upravitelj misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Bernard Kouchner, ki bo v kratkem odšel s položaja, ni popolnoma zadovoljen z rezultati posredovanja ZN v tej pokrajini. Misija ni v celoti izpolnila pričakovanj, saj ji ni uspelo razrešiti problema nacionalnih manjšin na Kosovu in večjega povratka nealbanskih beguncev, je pa v 18
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
Barak o prenosu oblasti na Palestince
30. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes predlagal prenos oblasti na Palestince na dodatnih 10-odstotkih Zahodnega brega v okviru morebitnega prehodnega mirovnega sporazuma. "Če se nam ne bo uspelo dogovoriti o statusu vzhodnega Jeruzalema in vrnitvi palestinskih beguncev, bi lahko sklenili vsaj prehodni sporazum," je dejal Barak. Po njegovem mnenju bi lahko omenjeni odprti vprašanji rešili v ločenem sporazumu v naslednjih dveh ali treh letih.
Razbili Lončaričevo navezo
30. 11. 2000 00.00
Na novinarski konferenci je direktor uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko pojasnil ozadje dogodkov, ko so policisti v ponedeljek, 27. novembra, ob šesti uri zjutraj na območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Kopra pričeli z zaključkom akcije proti organizirani mednarodni kriminalni združbi, ki se je ukvarjala z ilegalnim prevozom prebežnikov iz vzhodnih držav preko Slovenije v Italijo. V akciji, v kateri je sodelovalo 162 kriminalistov in policistov, so prijeli 25 osumljencev, za 24 so odredili policijsko pridržanje, tri osebe pa še iščejo, tudi z mednarodno tiralico. Dvanajst osumljencev so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, zaslišanja zadnjih štirih še tečejo, za sedem osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor, opravili pa so tudi 35 hišnih preiskav in preiskavo bančnega sefa. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte-Brus, z akcijo pa so organizirano združbo razbili od vrha do tal. Pri primeru so dobro sodelovali tudi z italijansko in hrvaško policijo, težave so imeli le zaradi predčasnega razkritja glavnega organizatorja prevozov, ki ga je povzročila nepremišljena izjava tržaškega tožilca, je povedal Mohorko.
Začetek predvolilnega boja
29. 11. 2000 00.00
Po včerajšnji odločitvi izraelskega parlamenta o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev se je danes v Izraelu že začel predvolilni boj. Izraelski premier Ehud Barak je danes okrepil prizadevanja za sklenitev mirovnega sporazuma s Palestinci, nekdanji premier Benjamin Netanjahu, ki velja za Barakovega protikandidata za mesto premiera, pa je napovedal, da se bo predčasno vrnil iz tujine, kjer ima serijo predavanj. Poleg tega so vodstva večjih izraelskih strank skušala določiti točen datum predčasnih volitev, ki bodo predvidoma maja prihodnje leto. Uradna pogajanja glede datuma volitev se bodo začela v ponedeljek.
Beograjske oblasti podaljšale rok
27. 11. 2000 00.00
Vlada v Beogradu je rok za umik oboroženih Albancev z demilitariziranega območja na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom podaljšala. Namestnik srbskega premiera Nebojša Čović je v Bujanovcu dejal, da novi režim ne želi govoriti govorice ultimatov, ampak govorico diplomacije. Po njegovih besedah so oblasti v Beogradu v stalnem stiku z mednarodnimi silami KFOR, ki želijo več časa za rešitev spora med albanskimi uporniki in policisti na jugu Srbije. Ob tem Čović ni navedel morebitnega novega roka za umik oboroženih Albancev.
Napeto na jugu Srbije
26. 11. 2000 00.00
V zadnjih 24 urah v varnostnem območju ob administrativni meji med Kosovom in Srbijo ni bilo oboroženih spopadov, vendar pa napetost narašča, saj se v ponedeljek ob 19. uri izteče rok, ki ga je srbska vlada postavila Albancem in mednarodnim mirovnim enotam KFOR za umik oboroženih albanskih skupin s kriznega območja v občini Bujanovac, so poročali srbski mediji.
Zajeli ladjo z ilegalnimi priseljenci
08. 11. 2000 00.00
Ladjo z 877 ilegalnimi priseljenci na krovu je včeraj po 17 urah brezupne plovbe v hudem neurju naplavilo pred italijansko obalo Jadranskega morja. Italijanska obalna straža je potrdila, da so ladjo pod ukrajinsko zastavo z vlačilci uspešno pripeljali v Otrantsko pristanišče. Po poročanju hrvaškega časnika Večernji list pa naj bi se na hrvaškem delu Jadrana utopilo šest domnevnih ilegalnih priseljencev iz Turčije in njihov hrvaški vodič. Prav tako naj bi bili namenjeni v Italijo.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
Rim zaskrbljen zaradi vala beguncev
22. 10. 2000 00.00
V Italiji se veča zaskrbljenost zaradi naraščajočega vala beguncev, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po podatkih italijanskih oblasti vse več priseljencev, ki želijo v Italijo, prečka slabo varovano mejo s Slovenijo, da bi se s tem izognili nevarnemu prečkanju Jadranskega morja, ki ga močno nadzoruje obalna straža. Od petka so italijanske oblasti prijele 400 oseb, ki so ilegalno prišle v Italijo. Večinoma gre za Kurde s turškim državljanstvom in Iračane, ki želijo domnevno nadaljevati pot v Nemčijo.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
'Cona brez mučenja' v Ljubljani
18. 10. 2000 00.00
Amnesty International je začela štirinajstmesečno svetovno kampanjo proti mučenju, ki se ji je pridružila tudi Amnesty International Slovenije (AIS). V Sloveniji se je kampanja začela s simboličnim ovitjem Centra za odstranjevanje tujcev v trak "cona brez mučenja", kampanji s sloganom Naredite korak za svet brez mučenja pa se je pridružil tudi minister za notranje zadeve Peter Jambrek. Minister je podpisal listino, s katero se je zavezal, da bo Slovenija postala območje brez mučenja, kaznovanja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja do ljudi.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.
VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v
V Sloveniji vse več ilegalcev
17. 09. 2000 00.00
V Sloveniji smo v zadnjem času priča pravemu navalu beguncev. Samo v Pomurju so v osmih mesecih letošnjega leta policisti prijeli kar štiri tisoč prebežnikov. Ljudem so se prestradani in prezebli reveži na poti v obljubljeno deželo predvsem smilili, po vse pogostejših vlomih in krajah, zlasti pa po dveh zadnjih dogodkih v Prekmurju, pa se jih čedalje bolj bojijo.
Vrnitev beguncev je ključ za trajno stabilnost Balkana
12. 09. 2000 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčič je pred današnjim začetkom dvodnevne konference predsednikov parlamentov držav Pakta stabilnosti za JV Evropo poudaril, da je vrnitev beguncev ključ za trajno stabilnost Balkana. Poleg gospodarskih projektov, razvoja infrastrukture in odprtja tega območja tujim vlaganjem je zelo pomembna vrnitev približno dveh milijonov beguncev na domove, je po sinočnjem srečanju s koordinatorjem pakta stabilnosti Bodom Hombachom poudaril Tomčič.
Britanci napadli upornike
10. 09. 2000 00.00
Britanske enote v Sierri Leone so napadle položaje upornikov in osvobodile šest britanskih vojakov, ki so jih uporniki zajeli 25 . avgusta, je za britansko televizijo BBC povedal načelnik generalštaba britanske vojske, general Charles Guthrie. "Po prvih podatkih so britanski vojaki zdravi in na varnem. Spopadi z uporniki pa se nadaljujejo," je še povedal Guthrie.
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.