biologije
Botaniki med pajki in netopirji
18. 07. 2002 00.00
V petek se je končal letošnji raziskovalni tabor študentov biologije. Tradicionalni, že deseti tabor po vrsti je tokrat gostoval v Vidmu pri Ptuju.
Slovenska obala cveti
10. 07. 2002 00.00
Na slovenskem primorju se je pred dnevi pojavilo močno onesnaženje morja. Rastlinski plankton tvori sluzasto snov, podobno sladkorju, ki jo veter nosi proti obali.
Barbapapa ponovno na sporedu
06. 07. 2002 00.00
Avstrijska državna televizija ORF bo s ponedeljkom znova začela predvajati zelo priljubljeno risano serijo iz 70. let Barbapapa.
Naučiti se moramo živeti v vesolju
18. 10. 2001 00.00
Stephena Hawkinga, slovitega matematika in avtorja knjige Kratka zgodovina časa, bolj kot jedrsko orožje skrbi biologija. Če človeštvo ne bo oblikovalo kolonije v vesolju, ne bo preživelo tega tisočletja, trdi Hawking.
Evropska noč netopirjev
07. 09. 2001 00.00
V Mariboru in Ljubljani se začenja dvodnevna prireditev Evropska noč netopirjev, ki je namenjena seznanjanju širše javnosti s temi ogroženimi letečimi sesalci.
Ustavnost obveznega cepljenja otrok
21. 06. 2001 00.00
Društvo za svobodno odločanje (SVOOD) in 12 staršev posameznikov je prejšnji teden na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih. Vlagatelji pojasnjujejo, da je glavni razlog za pobudo prekomerno poseganje v človekove pravice, ki so zagotovljene v slovenski ustavi, poleg tega pa obveznost cepljenja pomeni, da starši največkrat niso seznanjeni s cepljenjem in morebitnimi negativnimi posledicami, so na današnji novinarski konferenci pojasnili vlagatelji pobude.
Promovirali nove doktorje znanosti
27. 02. 2001 00.00
Rektor ljubljanske Univerze, Jože Mencinger, je promoviral 12 novih doktorjev znanosti, in sicer iz Biotehniške fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Filozofske in Medicinske fakultete, so sporočili iz omenjene univerze.
Promovirali nove doktorje znanosti
20. 02. 2001 00.00
Na Univerzi v Ljubljani so promovirali 11 novih doktorjev znanosti. Na Biotehniški fakulteti so na področju biologije doktorirali Lado Kutnar, Zdenka Mazej in Janez Ščančar, na področju agronomije pa Polona Kalan
Pomembnost zobne higiene
02. 02. 2001 00.00
Osebe s kroničnimi boleznimi pljuč bi morale bolj skrbeti za higieno svojih zob, saj naj bi slabo stanje zob in dlesni prispevalo k bakterijskim vnetjem, opozarjajo v raziskavi ameriški znanstveniki.
Nova revija za terensko biologijo
10. 11. 2000 00.00
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je predstavila svojo novo revijo za terensko biologijo Natura Sloveniae. V njej so objavljeni izsledki raziskovalnih taborov študentov biologije, revija pa je odprta tudi za vse rezultate terenskih opazovanj, individualnih, seminarskih in diplomskih nalog študentov. S tem nudi študentom priložnost za pridobivanje prvih izkušenj pri pisanju strokovnih člankov. Rdeča nit prispevkov so floristični in favnistični popisi obravnavanih območij ter naravovarstveni status nekaterih zabeleženih vrst s predlogi za uvrstitev v Rdeči seznam Republike Slovenije. Slovenija kot eno od območij z največjo biotsko pestrostjo v Evropi in država, ki se vključuje v evropske integracijske procese, nujno potrebuje bazične floristične in favnistične raziskave. Le poznavanje vseh v Sloveniji živečih vrst rastlin in živali, njihove razširjenosti in povezovanje v združbe ter stopnje ogroženosti bo omogočilo argumentirano nastopanje stroke v aplikativnih projektih, kot so presoje vplivov na okolje, prostorsko planiranje in podobno, menijo ustvarjalci revije.
Nova revija za terensko biologijo
09. 11. 2000 00.00
Želja po raziskovanju in odkrivanju novega je vodila študente biologije v organizacijo raziskovalnih taborov študentov biologije, kjer svojo mladostno energijo in zanimanje za dogajanje v naravi pod vodstvom mentorjev usmerjajo v raziskovanje rastlinskega in živalskega sveta v Sloveniji. Po prvih negotovih korakih so vzpodbudni rezultati in želja po predstavitvi izsledkov zrasli do te mere, da so ustanovili revijo Natura Sloveniae, sta v uvodu k prvi številki zapisala glavna in odgovorna urednika Rok Kostanjšek in Aleksandra Lešnik. Revijo, ki jo izdaja Zveza za tehnično kulturo Slovenije, bodo predstavili v petek, 10. novembra, hkrati s predavanjem na temo Mlake v Vipavski dolini 
Delavnica za slepe in slabovidne mladostnike
23. 08. 2000 00.00
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije tudi letos organizira delavnice za krepitev duševnega zdravja slepih in slabovidnih mladostnikov, ki bo tokrat potekala na Gorenjskem.
Armenija je vrnila 18.000 starih knjig
19. 07. 2000 07.42
Armenija je Nemčiji vrnila skoraj 18.000 dragocenih knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno prepeljali v takratno Sovjetsko zvezo. Zabojnik z dragocenim tovorom je krenil na pot proti Nemčiji iz armenskega pristanišča Poti. V glavnem gre za znanstvene knjige s področja biologije in matematike iz 18. in 19. stoletja. Skoraj vse knjige so tudi opremljene z žigom knjižnice.
Izid pesniške zbirke Vsesledje
24. 05. 2000 12.54
Pri celjski založbi Fit media, njen direktor je Jože Volfand, je izšla pesniška zbirka Vsesledje. V njej svoje pesmi objavljajo Marko Novak, Artur Štern in Zoran Pevec.
Hiša eksperimentov odprta za obiskovalce
04. 05. 2000 18.12
Hiša eksperimentov, katere glavni namen je pridobivanje znanja prek lastnih izkušenj, je danes za stalno odprla svoja vrata. V Ljubljani, na Trubarjevi 39, bodo tako mali in veliki vedoželjneži poslej lahko bogatili in obnavljali svoje znanje s področja znanosti, naravoslovja in tehnike na nekoliko drugačen način, s pomočjo množice različnih eksperimentov, ki jih bodo izvajali sami.
Promocija enajstih doktorjev znanosti
21. 03. 2000 14.09
Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger je danes v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani promoviral nove doktorice in doktorje znanosti.
Začetek posveta Zarodek v medicini in pravu
17. 03. 2000 20.35
V Mariboru se je začel dvodnevni posvet zdravnikov in pravnikov na temo Zarodek v medicini in pravu. Razvoj novih tehnologij, predvsem genskega inženiringa in molekularne biologije dopušča, da je mogoče človeka oblikovati že takrat, ko je še zarodek. To sproža veliko etičnih in moralnih pomislekov in zastavlja vprašanje ali medicina sme vse, kar zmore.
Promocija doktoric in doktorjev znanosti
29. 02. 2000 15.19
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger je danes v zbornični dvorani univerze promoviral nove doktorice in doktorje znanosti, so sporočil iz rektorata univerze.
Podelitev študentskih Prešernovih nagrad
04. 02. 2000 09.13
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger bo danes v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani študentom dvanajstih fakultet ljubljanske Univerze podelil Prešernove nagrade za leto 1999.
Razvili koncept za smreko, ki se sama sveti
26. 10. 1999 09.25
Britanskim študentom biologije je uspelo razviti genetsko spremenjeno novoletno smrečico, ki se sama sveti brez pomoči lučk ali svečk. Pet študentov univerze v Hertfordshiru je svoj koncept predstavilo na nekem biotehničnem tekmovanju. Gre za vstavitev dveh genov, ki producirajo encim, imenovan luciferase, in substanco GFP, zeleni fluorescenčni protein. Vstavitev genov naj bi potekala s pomočjo bakterij. Ko bi smreka prišla v stik s kemikalijo luciferin, bi se aktivirala encim in nato še GFP. Smrečica naj bi se svetila v temi in na dnevni svetlobi, edina težava, bi bila njena visoka cena. Za svetlečo smrečico bi namreč morali odšteti kar 200 funtov.
Podelitev zadnjih Nobelovih nagrad
11. 10. 1999 16.02
Ta teden bodo znani zadnji Nobelovi nagrajenci v tem tisočletju, že danes pa so v Stockholmu objavili ime dobitnika Nobelove nagrade za medicino. To je nemški raziskovalec celične in molekularne biologije Guenter Blobel, dobil pa jo je za raziskave na proteinih, ki pomenijo prelomnico pri zdravljenju bolezni, kot sta cistična fibroza in zgodnji razvoj ledvičnih kamnov.
Columbia uspešno pristala
28. 07. 1999 08.57
Po štirih dneh, 22 urah, 49 minutah in 35 sekundah poleta je davi ob 5.20 in 35 sekund po srednjeevropskem času - na Floridi je manjkalo še dobrih 39 minut do polnoči - v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko. Prvič je v poveljniškem sedežu raketoplana sedela ženska, 42-letna polkovnica ameriških vojaških letalskih sil, astronavtka Eileen Collins, ki je vodila pristajanje vesoljskega plovila za večkratno uporabo.
Mencinger promoviral 12 doktorjev znanosti
13. 04. 1999 13.53
Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger je danes promoviral 12 doktorjev znanosti.
Kongres evropskih študentov biologije na Velikih Blokah
01. 04. 1999 12.10
Na Velikih Blokah bo od danes do nedelje, 4. aprila, potekal IV. kongres European Biology Students Federation (EBSF), ki ga kot ena od ustanovnih članic EBSF pripravlja Društvo študentov biologije Slovenija, so sporočili iz omenjenega društva.
Tudi delfini niso tako nedolžni
15. 03. 1999 07.20
Delfini navezujejo zapletene družbene odnose, podobne človeškim, med njimi pa je najti celo politike, trdijo znanstveniki. Med raziskovanjem v zalivu Shark Bay na zahodu Avstralije so znanstveniki odkrili, da samci ene od vrst delfinov v jatah s prek 400 živalmi navezujejo družbene odnose na dveh ravneh. Večina jih spoštuje trdne vezi, nekateri pa znajo v hipu pozabiti na zvestobo. Videti je, da družbeno kolesje te vrste poganja zapleten sistem vezi s političnim ozadjem, pravi profesor morske biologije na univerzi Darmouth v zvezni državi Massachusetts Richard Connor, ki je s sodelavci odkril, da je 14 delfinov v opazovani jati na mah zavrglo prijateljstva, da bi se pridružili izstopajočim posameznikom v ''superzavezništvu,'' ki potuje do tri kilometre daleč, da bi tekmovalo z manjšimi in konzervativnejšimi skupinami. Čeprav posamezni delfini lahko ostanejo skupaj do dvajset let, se lahko skupine po besedah znanstvenikov izoblikujejo tudi zaradi sodelovanja - iz obrambe ali pred napadom - in zdržijo več let. Ker imajo le ljudje večji odstotek možganov v primerjavi s celim telesom, lahko sklepamo, da so družbeni odnosi povezani z velikostjo možganov, pišejo znanstveniki v poročilu, objavljenem v britanski reviji Nature.
Podelili študentske Prešernove nagrade
05. 02. 1999 13.45
Na sedežu Univerze v Ljubljani so slovesno podelili študentske Prešernove nagrade za leto 1998.
Ptice pevke se učijo med spanjem
30. 12. 1998 08.32
Raziskovanje obnašanja ptic pevk daje odgovore na vprašanja, kako delujejo človeški možgani med spanjem, to pa bi lahko pomagalo ljudem pri učenju, trdijo raziskovalci iz univerze v Chicagu. Raziskave namreč kažejo, da mladi ščinkavci med spanjem ''utrjujejo note'', ki so jih čez dan slišali od staršev. Med dremežem tudi odrasli ščinkavci ponavljajo svoje pesmi. Znanstveniki so svoje izsledke objavili v najnovejši izdaji časopisa ''Science''. Doslej je sicer veljalo prepričanje, da se možgani med spanjem ne odzivajo na zunanje dražljaje. Toda Daniel Margoliash, izredni profesor biologije, je odkril povečano aktivnost, ki se med spanjem pojavlja v delu možganov ščinkavca, ki je povezan s petjem. ''Domnevamo, da ptica med dnevnim petjem zbira informacije o svojih poskusih, pesmih in kakovosti teh pesmi. Morda s pomočjo procesa, ki se odvija ponoči, celo vadi oziroma ponavlja svojo dnevno aktivnost. Po splošnem prepričanju sanje pomagajo pri učenju in sicer tako, da utrjujejo različne osvojene sheme, ki jih posameznik doživlja čez dan'', je še povedal Margoliash.
Promoviranih 12 doktorjev znanosti
24. 11. 1998 13.20
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger je danes v zbornični dvorani univerze promoviral 12 doktorjev znanosti, so sporočili z univerze.
Slovenija ratificirala konvencijo o človekovih pravicah in biomedicini
05. 11. 1998 14.39
Slovenija je danes ratificirala konvencijo o človekovih pravicah in biomedicini, dodatni protokol h konvenciji o prepovedi kloniranja ljudi in sporazum o prenosu trupel. Kot so sporočili s Sveta Evrope, je dokumenta o ratifikaciji generalnemu sekretarju SE Danielu Tarschysu v Strasbourgu predala stalna predstavnica Slovenije pri SE, veleposlanica Magdalena Tovornik.
Objavili genetsko karto polovice človeških genov
08. 10. 1998 15.20
Znanstveniki so objavili genetsko karto skoraj polovice človeških genov in njihovih zapisov na kromosomih, s katero želijo olajšati ugotavljanje in zdravljenje bolezni. Po ocenah nosilca projekta, Nacionalnega informacijskega centra za biotehnologijo (NCBI), bo nova genetska karta povečala možnosti za določitev genov, ki so odgovorni za bolezni, pomembno pa bo prispevala tudi k razumevanju biologije človeka.