bosanski
Slovo od Mirze Delibašića
11. 12. 2001 00.00
Mirzo Delibašića, legendo košarke v nekdanji Jugoslaviji, je k zadnjemu počitku na sarajevskem mestnem pokopališču pospremilo več kot 2000 ljudi je. Bosanski športnik dvajsetega stoletja je po dolgotrajni bolezni umrl v soboto v svoji domovini.
Krivi tudi Združeni narodi
29. 11. 2001 00.00
Komisija francoskega parlamenta ugotavlja, da naj bi bili za pokol najmanj 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995 poleg sil bosanskih Srbov odgovorni tudi ZN in države, ki so sodelovale v takratni mirovni operaciji v BiH.
V Kabulu našli dva bosanska potna lista
21. 11. 2001 00.00
Afganistansko Severno zavezništvo je med dokumenti v neki hiši v Kabulu, potem ko so ga zapustili talibani, odkrilo dva bosanska potna lista, so danes potrdile bosanske oblasti.
Novo množično grobišče v BiH
14. 11. 2001 00.00
V množičnem grobišču Litje blizu Zvornika na severovzhodu BiH so danes odkrili trupla 108 Muslimanov, domnevno žrtev srbskega pokola v muslimanski enklavi Srebrenica med vojno v BiH leta 1995.
Pomen ekonomskih svetovalcev
29. 10. 2001 00.00
Na ministrstvu za gospodarstvo so danes pripravili delovni sestanek slovenskih ekonomskih svetovalcev, ki na slovenskih veleposlaništvih in misijah pokrivajo področje gospodarstva.
V BiH aretirali Bin Ladnovega sodelavca
09. 10. 2001 00.00
Bosansko-hercegovska policija je v Zenici aretirala moškega, za katerega sumijo, da je povezan z Osamo bin Ladnom in njegovo teroristično organizacijo Al Kaida.
Savdska Arabija bo ZDA dala oporišča
28. 09. 2001 00.00
Savdska Arabija je ZDA dovolila uporabo svojih vojaških oporišč v primeru vojne proti terorizmu. Mnoge arabske države pa še vedno zahtevajo trdne dokaze o odgovornosti bin Ladna.
Osama bin Laden nezaželen
21. 09. 2001 00.00
Svet verskih dostojanstvenikov v Afganistanu je Osamo bin Ladna, ki ga ZDA obtožujejo za nedavne teroristične napade, pozval, naj zapusti državo in si zatočišče poišče drugje.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Bosanski varčevalci proti nekdanji LB
30. 08. 2001 00.00
Varčevalce nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu bo, v tožbi za izterjavo deviznih hranilnih vlog od banke, zastopala tudi dunajska odvetniška pisarna.
Odzivi na začetek misije
22. 08. 2001 00.00
Začela se je Natova operacija Nujna žetev, med katero bo 3500 vojakov zavezništva nadzorovalo razoroževanje albanskih skrajnežev v Makedoniji.
Nova trupla pri Zvorniku
08. 07. 2001 00.00
Iz množičnega grobišča v bližini bosanskega mesta Zvornik so sodni izvedenci izkopali več kot 250 trupel, po vsej verjetnosti Muslimanov iz Srebrenice, je sinoči poročala sarajevska televizija. Srebrenica je bila sicer varovano območje Združenih narodov, ki pa so ga bosanski Srbi po večmesečnem obleganju julija 1995 zasedli. Pri tem so pobili tudi več kot 8000 Muslimanov, ki so se tedaj zatekli v Srebrenico.
V grobišču tudi slovenski fotoreporter
12. 06. 2001 00.00
Bosanski preiskovalci so iz množičnega grobišča na vzhodu BiH včeraj izkopali 80 trupel. Gre za posmrtne ostanke bosanskih Muslimanov, ki so bili umorjeni v mestu Foča, ki so ga med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 nadzirali Srbi, je povedal vodja sarajevske komisije za pogrešane Amor Masović. Iskanje množičnega grobišča se je začelo na podlagi anonimnega sporočila, v katerem je tudi namig, da naj bi bil med žrtvami tudi slovenski novinar Alojz Krivograd. Fotoreporter Krivograd, imenovan Futi, je doslej veljal za pogrešanega.
Naslednice so enakopravne
05. 06. 2001 00.00
Slovenska vlada bo sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ obravnavala do konca meseca, ko naj bi ga predstavniki petih držav naslednic tudi podpisali. Kot je dejal Mejak, je za Slovenijo pomembno, ker je uspela doseči, da je to sporazum enakopravnih naslednic, kar je zapisano tudi v preambuli sporazuma. Pogajalci se še vedno niso zednili pri vprašanju vračila dolga podružnic Ljubljanske banke, ki znaša okoli milijarde dolarjev. Mejak zatrjuje, da so hranilne vloge le zrno sukcesijske ''vroče kaše'', pogajalci pa so z njimi skušali prisiliti Slovenijo k pristanku na zanjo slabši sporazum. Edina možna rešitev je, tako Mejak, da vsaka država poskrbi za svoje varčevalce - za sporne hranilne vloge je namreč jamčila skupna država. S tem se strinjajo bosanski in makedonski pogajalci, Hrvaška pa je doslej poskrbela le za dve tretjini svojih varčevalcev. Mejak zavrača arbitražo in predlaga, naj države vrnejo dolg iz sredstev, ki jih bodo dobile pri delitvi premoženja.
V izgredih ranjenih 70 oseb
08. 05. 2001 00.00
V hudih izgredih, ki so izbruhnili zaradi napovedane slovesnosti ob začetku gradnje med vojno povsem porušene glavne banjaluške mošeje Ferhadije, je več tisoč Srbov zažgalo avtobuse, v katerih so se v mesto pripeljali muslimanski izgnanci, da bi se udeležili slovesnosti. Kordon policistov Republike srbske je razjarjene Srbe nekaj časa še uspel zadržati. Vzklikali so protimuslimanska gesla in prepevali nacionalističnih pesmi ter z jajci in kamni obmetavali obiskovalce napovedane slovesnosti. V izgredih je bilo ranjenih 70 oseb.
Dokumenta ZN o padcu Srebrenice
26. 04. 2001 00.00
Šest let po padcu muslimanske enklave Srebrenice, najhujšem zločinu po drugi svetovni vojni v Evropi, sta v javnost prišla zaupna dokumenta Združenih narodov. Dokumenta bremenita tedanjega poveljnika sil Združenih narodov, da je s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem podpisal tajni dogovor. Slab mesec po njunem srečanju so bosanski Srbi zasedli Srebrenico. Od takrat pogrešajo več kot 7 tisoč Muslimanov.
Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.
Tontić dobil književno nagrado
21. 04. 2001 00.00
Pisec Stevan Tontić je dobil nagrado mesta Heidelberg z naslovom Književnost v izgnanstvu, in denarno nagrado v višini 30.000 nemških mark. 55-letni Tontić, sicer bosanski Srb, ki že od leta 1993 živi v Berlinu, je pisal o grozotah vojne in izgnanstvu.
Obrenović pred sodniki
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga sile Sfor aretirale v Zvorniku na vzhodu BiH, bo danes stopil pred haaško sodišče.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
Klein obsodil nasilje v BiH
07. 04. 2001 00.00
Posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN v Bosni in Hercegovini Jacques Klein je obsodil nasilje v Bosni in Hercegovini, ki je sledilo poskusu odpravljanja korupcije v banki bosanskih Hrvatov "Hercegovačka". Klein je dejal, da je bilo nasilje načrtovano, da bi preprečili posredovanje mednarodne skupnosti v banki in njenih podružnicah. Pri tem je pozval lokalne oblasti, naj obnovijo red in mir ter poskrbijo za kaznovanje odgovornih za nasilje.
Umiritev razmer v BiH
07. 04. 2001 00.00
Po več krajih hrvaškega dela bosanske federacije se je ponoči nadaljevalo nasilje hrvaških nacionalistov. Po včerajšnjih spopadih v Mostarju vojaki Sforja še naprej stražijo dostop do Hercegovske banke in njenih podružnic, kjer naj bi vodstvo Hrvaškega narodnega sveta skrivalo denar za financiranje odcepitve hrvaškega dela bosanske federacije.
Kmečka družba kupuje v Republiki srbski
26. 03. 2001 00.00
Skupina Kmečka družba, ki je s 49-odstotnim lastniškim deležem skupaj z Udruženjem izbjeglica iz Republike srbske ustanovila VIB privatizacijski fond v Republiki srbski, je prejšnji teden v Banja Luki z zbranimi certifikati uspešno sodelovala pri nakupu deležev v 136 podjetjih, v katere je sklad VIB nominalno vložil 77,5 milijona nemških mark. V 24 podjetjih je VIB sodeloval z zneski v višini nad enim milijonom mark, v 31 podjetjih pa dodatno z zneski nad pol milijona mark. Gledano v relativnih zneskih je VIB v 28 podjetjih prisoten z več kot 10 odstotki kapitala, v 43 podjetjih pa z deleži višjimi od pet odstotkov. Med zanimivejšimi naložbami je tudi Telekom Republike srbske, v katerega je VIB vložil največji zakonsko dovoljeni delež, to je pet odstotkov vseh zbranih certifikatov, kar predstavlja odstotek lastništva Telekoma.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
Simić zanika obtožbe
15. 03. 2001 00.00
Nekaj dni po prostovoljni predaji haškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić danes pred sodiščem zanikal vse obtožbe sodišča in dejal, da je nedolžen.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.