bosanski

Bregović ne bo več skladal filmske glasbe

27. 05. 2000 20.13

Znani bosanski glasbenik Goran Bregović, ki mu je sodelovanje z prav tako v Sarajevu rojenim filmskim režiserjem Emirjem Kusturico prineslo svetovno slavo, je napovedal, da ne bo več skladal filmske glasbe. Filmi so histerično okolje, ki ne ustreza mojemu načinu življenja, je v pogovoru z novinarji dejal Bregović in dodal, da se bo raje osredotočil na skladanje glasbe za svoj 50 članski ansambel, ki ima letno prek sto koncertov. Ljubitelji filma Bregovićevo in Kusturičevo sodelovanje najbolj poznajo prek filmov Podzemlje in Arizona Dream. Bregović ima danes koncert v Bukarešti, za katerega so prodali vseh 4000 vstopnic.

Mercator v Sarajevu položil temeljni kamen

22. 05. 2000 16.03

Premier Federacije Bosne in Hercegovine Edhem Bičakčić, predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Jankovič in direktor družbe Mercator Tržni centar Sarajevo Mensud Lagumdžija so danes v Sarajevu položili temeljni kamen za nakupovalno središče - Mercator Center Sarajevo. Najsodobnejše trgovsko središče v tem delu Evrope se bo razprostiralo na 26.000 kvadratnih metrih pokritih površin, od tega bo 13.000 kvadratnih metrov trgovskih, prav toliko pa bo parkirnih površin s 440 parkirnimi mesti. Vrednost naložbe v nakupovalni center, ki naj bi bil odprt že decembra, je 45 milijonov mark.

Mercator bo v Sarajevu položil temeljni kamen

21. 05. 2000 10.06

Premier Federacije Bosne in Hercegovine Edhem Bičakčić, predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Jankovič in direktor družbe Mercator Tržni centar Sarajevo Mensud Lagumdžija bodo jutri v Sarajevu položili temeljni kamen za nakupovalno središče - Mercator Center Sarajevo. Najsodobnejše trgovsko središče v tem delu Evrope se bo razprostiralo na 26.000 kvadratnih metrih pokritih površin, od tega bo 13.000 kvadratnih metrov trgovskih, prav toliko pa bo parkirnih površin s 440 parkirnimi mesti. Vrednost naložbe v nakupovalni center, ki naj bi bil odprt že decembra, je 45 milijonov mark.

Našli dokaze o storilcih pokola

19. 05. 2000 13.15

Hrvaške oblasti so našle dokumente, ki odkrivajo prave storilce pokola v bosanski vasi Ahmiči pri Vitezu, za katerega je haaško sodišče obsodilo hrvaškega generala Blaškića na 45 let zapora, je objavil Jutarnji list. Po pisanju Jutarnjega lista gre za uradne dokumente o preiskavi HIS, ene izmed hrvaških obveščevalnih služb, ki razkrivajo, da je za pokol v Ahmičih krivih pet oseb. Tem osebam so po pisanju Jutarnjega lista nekdanje hrvaške oblasti dale nove dokumente z lažno identiteto. Peterica, ki naj bi zagrešila zločin v Ahmičih, še vedno živi na Hrvaškem.

General Clark obiskal Srebrenico

24. 04. 2000 21.42

Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, ameriški general Wesley Clark, je ob koncu dvodnevnega obiska v BiH danes obiskal Srebrenico, prizorišče pokola med triinpolletno vojno v BiH, v katerem naj bi umrlo 8000 ljudi. Clark se je med obiskom v BiH sestal tudi z visokimi lokalnimi in mednarodnimi predstavniki, obiskal pa je tudi pripadnike mirovnih sil v BiH, ki jih sestavlja 24.000 vojakov iz 40 držav.

Tudi Izetbegović v Haag?

13. 04. 2000 17.58

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije naj bi začelo preiskavo proti bosanskemu predsedniku Aliji Izetbegoviću in dvema muslimanskima vojaškima poveljnikoma, je včeraj poročal časnik bosanskih Srbov.

Naletilić v petek prvič pred sodiščem v Haagu

23. 03. 2000 08.50

Bosanski Hrvat Mladen Naletilić-Tuta bo jutri prvič nastopil pred haaškim Mednarodnim sodiščem ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Naletilića (53), ki ga haaško sodišče obtožuje zločinov proti človeštvu in zaradi vloge, ki jo je imel v pokolih Muslimanov na območju Mostarja med vojno v BiH sporočiti, je Hrvaška haaškemu sodišču izročila včeraj.

Izetbegović ni pisal Kučanu

06. 03. 2000 20.17

Trditev nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše v parlamentarni razpravi 2. marca, da obstaja pismo, v katerem naj bi slovenskega predsednika Milana Kučana njegov bosanski kolega Alija Izetbegović prosil, naj mu pošlje granate, za katere naj bi se dogovorila, ne drži, ker takšno pismo ne obstaja, so danes sporočili iz urada predsednika republike.

Našli trupla žrtev pokola v Srebrenici

21. 02. 2000 16.56

V kraju Krke blizu Srebrenice so minuli petek našli trupla kakšnih 20 ljudi, za katere domnevajo, da so žrtve množičnega pokola v Srebrenici, je danes sporočila muslimanska komisija za izginule osebe.

Nagrajen slovensko-bosanski kratki film

17. 02. 2000 20.28

Na 50. filmskem festivalu, ki v Berlinu poteka od 9. do 20. februarja, je v uradnem programu, poimenovanem Panorama, 16-minutni slovensko-bosanski igrani film Hop, Skip & Jump dobil glavno nagrado v kategoriji kratkometražni filmov. Film je nastal v koprodukciji slovenskega Studia Arkadena, RTV Slovenija, Filmskega sklada RS in sarajevskega podjetja Refresh Production.

Slovensko-bosanski kratkometražnik v Berlinu

26. 01. 2000 14.05

Na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, ki bo potekal med 9. in 20. februarjem, bo v uradnem programu, poimenovanem Panorama, sodeloval tudi kratki film Hop, Skup & Jump, ki je nastal v koprodukciji slovenskega Studia Arkadena, RTV Slovenija, Filmskega sklada R Slovenije in sarajevskega podjetja Refresh Production.

Bosanski srbi za odstavitev Silajdžića

24. 01. 2000 20.15

Vlada bosanskih Srbov je danes predlagala odstavitev muslimanskega predstavnika v vladi BiH Harisa Silajdžića, potem ko je ta na nedavnem srečanju neformalnem voditeljev balkanskih držav v Sofiji minuli konec tedna predlagal spremembo Daytonskega sporazuma iz leta 1995.

Razkrit napadalec na Arkana

20. 01. 2000 16.08

Srbska policija je odkrila identiteto glavnega akterja uboja Željka Ražnatovića Arkana in dveh njegovih prijateljev, piše danes Politika.

Ubili Željka Ražnjatovića Arkana

17. 01. 2000 21.58

Srbi so pretreseni, bosanski muslimani so si oddahnili, zahodni voditelji pa izražajo obžalovanje zaradi uboja nekdanjega vodje srbskih paravojaških skupin in enega od domnevnih šefov ruske mafije Željka Ražnjatovića Arkana. Arkan je umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v napadu v hotelu Intercontinental v Beogradu, storilcev pa še niso našli. Iz njegove stranke so sporočili, da bo pogreb v četrtek.

Petritsch objavil zakon o mejni policiji BiH

13. 01. 2000 20.17

Visoki civilni predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch je danes objavil zakon o mejni policiji v BiH.

Aretirali Zorana Vukovića

24. 12. 1999 20.22

Bosanski Srb Zoran Vuković, ki so ga pripadniki SFOR sinoči aretirali v Foči, je popoldne že prispel v zapor haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. 44-letni Vuković je obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, storjenih na območju Foče od 1992 do 1993.

Gorana Jelišića obsodili na 40 let

14. 12. 1999 20.26

Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je bosanskega Srba Gorana Jelišića obsodilo na 40 let zaporne kazni, kar je največja kazen, ki jih je to sodišče izreklo v šestih letih delovanja. 31-letni Jelišić je bil obsojen zločinov zoper človeštvo, ki jih je zakrivil kot poveljnik taborišča Luka v Brčkem med vojno v Bosni.

Ob dnevu človekovih pravic

10. 12. 1999 21.42

Pred 51-imi leti so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Znameniti dokument, ki naj bi človeštvo obvaroval pred krivicami, zlorabami in nasiljem, je bil večkrat kršen kot spoštovan. Do kršitev prihaja povsod po svetu. Leto 1999 so najbolj zaznamovale vojne na Kosovu, Vzhodnem Timorju in v Čečeniji.

Neurejeni lastniško-premoženjski odnosi

03. 12. 1999 18.27

Gospodarsko sodelovanje in blagovna menjava med BiH ter Slovenijo po osamosvojitvi obeh držav iz leta v leto narašča, lani pa je menjava dosegla 307 milijonov ameriških dolarjev, kar je desetkrat več kot leta 1993.

Krstić zanikal krivdo za zločine v Srebrenici

25. 11. 1999 15.28

Eden od glavnih obtožencev mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, srbski general Radislav Krstić, je pred haaškim sodiščem zanikal krivdo v primeru novih obtožb zločinov proti človeštvu. 51-letni bosanski Srb Krstić je krivdo za očitane mu zločine zanikal že decembra lani, ko so ga v BiH aretirali pripadniki mirovnih sil KFOR. Obtožen je bil genocida, sokrivde pri genocidu, zločinov proti človeštvu in kršitev vojnega prava. Zločine naj bi zakrivil kot poveljnik sil, ki so julija 1995 zavzele Srebrenico.

Na LIFF-u najbolj priljubljeni Janini prijatelji

12. 11. 1999 17.57

Na 10. mednarodnem filmskem festivalu (LIFF), ki se je v Ljubljani začel pred tednom dni, v ''tekmovalni'' sekciji Perspektive, ki je namenjena mladim obetavnim režiserjem, trenutno vodijo Janini prijatelji, celovečerni prvenec izraelskega režiserja Arika Kapluna. Film si je začasno prvo mesto po izboru občinstva, ki vse filme iz omenjene sekcije oceni od 1 do 5, priboril s povprečno oceno 4,56. Zmagovalec bo na koncu festivala, 19. novembra, prejel nagrado vodomec.

Tuta mora v Haag

30. 10. 1999 17.01

Predsednica haaškega sodišča Gabrielle Kirk McDonald je v pogovoru za današnjo številko neodvisnega hrvaškega dnevnika Jutarnji list poudarila, da bi moral bosanski Hrvat Mladen Naletilić Tuta ne glede na zdravstveno stanje pred Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.

Naletilić vložil pritožbo na ustavno sodišče

19. 10. 1999 21.14

Mladen Naletilić-Tuta, bosanski Hrvat, ki ga je haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji obtožilo vojnih zločinov, je na hrvaško ustavno sodišče vložil pritožbo proti odločitvi vrhovnega sodišča, ki je odobrilo njegovo izročitev haaškemu sodišču. Odvetniki obtoženega očitajo haaškemu sodišču, da ni predložilo trdnih dokazov o verodostojnosti njegove identitete.

Mladen Naletilić-Tuta gladovno stavka

19. 10. 1999 15.37

Mladen Naletilić-Tuta, bosanski Hrvat, ki ga je haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji obtožilo vojnih zločinov, je v nedeljo popoldne začel z gladovno stavko, zavrača pa tudi vsa zdravila in zdravniško pomoč, piše današnji zagrebški Jutarnji list, sklicujoč se na izjavo Zdravka Brzovića, direktorja kliničnega centra Rebro, kamor so Naletilića prepeljali zaradi nenadnega polabšanja zdravstvenega stanja.

Na obisku delegacija iz BiH

18. 10. 1999 21.34

Slovenijo je danes obiskalo predsedstvo Bosne in Hercegovine. Gre za prvi skupni in uradni obisk bosanskohercegovskega predsedstva pri nas in v tujini nasploh. S predsedniki vseh treh bosanskih narodov je prispela tudi močna vladna delegacija, ki naj bi po pogajanjih s slovensko vlado jutri podpisala več gospodarskih sporazumov.

Milerjev Baal na festivalu MESS

18. 10. 1999 14.02

Ljubljanska Drama je sinoči z dramo Bertolta Brechta Baal v režiji Eduarda Milerja kot edina predstavnica Slovenije nastopila v okviru glavnega programa mednarodnega festivala malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu (MESS). Vsakoletni festival so zaradi vojne v BiH prekinili leta 1992, znova pa je zaživel pred dvema letoma.

Razmere na cestah in mejnih prehodih ob 7.30

10. 10. 1999 08.34

Ceste v državi so suhe in normalno prevozne. Promet poteka povsod tekoče in brez večjih posebnosti, oviran je le na odsekih, kjer potekajo cestna dela.

Janez Podobnik sprejel Mustafa Cerića

01. 10. 1999 15.50

Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je danes sprejel duhovnega voditelja bosansko-hercegovske islamske skupnosti reis ul ulemo Mustafa Cerića. Ta je povedal, da je osnovni namen njegovega obiska sporočilo miru, ki ga prinaša Sloveniji, ter obisk bosanskih muslimanov, ki živijo v naši državi, so sporočili iz državnega zbora.

Duhovni vodja islamske verske skupnosti pri Kučanu

30. 09. 1999 19.23

Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel duhovnega vodjo bosanskohercegovske islamske skupnosti reis ul ulema Mustafo Cerića, Reis ul ulema je predsednika Kučana seznanil z zamislijo, da bi v prihodnje bošnjaško-islamsko skupnost v Sloveniji vodil muftija, so sporočili iz urada predsednika republike.

Zakon o urejanju statusa državljanov nekdanje SFRJ

28. 09. 1999 20.00

Danes je začel veljati Zakon o urejanju statusa državljanov nekdanje SFRJ. Zakon bo tem ljudem omogočil pridobitev dovoljenja za stalno bivanje v Sloveniji. Kljub pričakovanju na upravnih enotah posebne gneče ni bilo.