celic
Odzivi na kloniranje človeškega zarodka
26. 11. 2001 00.00
Različni odzivi na včerajšnjo sporočilo ameriške družbe Advanced Cell Technology (ACT), da so uspešno klonirali človeški zarodek, s čimer so pridobili izvorne celice,prihajajo tudi iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Italije, Velike Britanije in Japonske.
Rusko-ameriški vesoljski sprehod
13. 11. 2001 00.00
Ruski kozmonavt Vladimir Dežurov in ameriški astronavt Frank Culbertson sta sinoči ob 22.41 po srednjeevropskem času izstopila iz Mednarodne vesoljske postaje in izvajata tretji vesoljski sprehod v času poleta tretje stalne posadke MVP.
Berlusconi ponudil pomoč ZDA
15. 10. 2001 00.00
Italijanski premier Silvio Berlusconi je po srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem izrazil pripravljenost za moralno in materialno podporo ZDA v boju proti terorizmu.
Trije nobelovci tudi v kemiji
10. 10. 2001 00.00
Američana William S. Knowles in K. Barry Sharpless ter Japonec Rjodži Nojori so dobitniki letošnje Nobelove nagrade za kemijo za dosežke na področju sintetiziranja molekul.
Nobelova nagrada trem raziskovalcem raka
08. 10. 2001 00.00
Pionirji pri raziskovanju rakavih celic Leland Hartwell iz ZDA, Britanec Tim Hunt in Paul
Iskanje preživelih se nadaljuje
20. 09. 2001 00.00
Deveti dan po terorističnih napadih v ZDA se reševalna akcija v New Yorku nadaljuje. Reševalne ekipe so pod ruševinami WTC-ja naletele na nepoškodovane spodnje dele poslopja, ki bi lahko nudili zavetje morebitnim preživelim, vendar pa doslej tam niso našli nikogar.
Pigmentna znamenja
24. 08. 2001 00.00
Podobno kot drugod po svetu, je tudi v Sloveniji vedno več nevarnih pigmentnih obolenj, od katerih je eno izmed najhujših maligni melanom.
Klonirali človeške zarodke
12. 07. 2001 00.00
Raziskovalci ameriškega podjetja Biotech Advanced Cell Technology iz Worchesterja v zvezni državi Massachusetts so klonirali človeške zarodke, da bi pridobili izvorne celice, ki bi jih kasneje uporabili za zdravljenje hudo bolnih ljudi, je v današnji izdaji zapisal ameriški dnevnik Washington Post. Če in do katere mere je poskus uspel, predsednik podjetja Michael West ni želel povedati. Dodal pa je, da bodo "znanstveni rezultati objavljeni v znanstvenih revijah".
Svojeglavi mišji geni
09. 07. 2001 00.00
Skupina ameriških znanstvenikov je objavila ugotovitve, po katerih miši, klonirane iz istih jajčnih celic, med seboj niso povsem enake, četudi se na prvi pogled zdi tako.
Težave spermalne banke
01. 07. 2001 00.00
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ne dovoljuje uvoza spolnih celic darovalcev. V Slovenski semenski banki pa od leta 1994 zamrznjenih spolnih celic tudi niso hranili. V sedmih letih se je tako nabralo okoli 300 neplodnih parov, ki čakajo na postopek umetne oploditve z darovanim spolnim tkivom. Kljub temu, da koncesije še nimajo, pa naj bi jeseni na Ljubljanski ginekološki kliniki prvim parom končno pomagali do zanostive s semenom donatorja.
Znani uradni izidi referenduma
22. 06. 2001 00.00
Republiška volilna komisije je v četrtek uradno razglasila končne izide referenduma o noveli zakona o umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Svojo zadnjo novinarsko konferenco pa je sklical tudi Odbor za svobodno odločanje.
Zapleti pri umetni oploditvi ostajajo
18. 06. 2001 00.00
Društvo za večjo rodnost in plodnost opozarja na neugodno posledico izida referenduma. Ker obstoječi zakon o zdravljenju neplodnosti ne omogoča uvoza spolnih celic, domača semenska banka pa ne deluje, je za zdravljenje neplodnosti slovenskih parov edina možnost umetna oploditev v tujini. Tu pa pride do zapleta, saj naj bi stroške teh postopkov povrnil Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki v zadnjih šestih mesecih od prejetih 28 prošenj ni rešil niti ene. Zaradi zavlačevanja pri reševanju vlog Društvo za večjo rodnost krivi tako ZZZS kot državno komisijo za OBMP. Po besedah Društva za večjo rodnost se zaradi neizpolnjenih obljub države, da bo uredila razmere na področju umetnega oplojavenja, so se znašli v začaranem krogu in ne vedno, kako naj parom pomagajo pri izpeljavi postopka.
Pred referendumom
15. 06. 2001 00.00
V nedeljo bomo odločali o noveli zakona o umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki omogoča umetno oploditev tudi samskim ženskam, dopušča pa tudi možnost uvoza jajčnih celic iz tujih spermalnih bank.
Boljše razmere za turške zapornike
18. 05. 2001 00.00
Turški parlament je sinoči sprejel zakon, ki predvideva ustanovitev nadzornih odborov za zapore. Odbori bodo šteli po pet članov, njihov mandat pa bo trajal štiri leta. Pravosodni minister Hikmet Sami Tuerk je ob tem izjavil, da je Turčija odločena "odpraviti takšne razmere v zaporih, ki niso v skladu s človeškim dostojanstvom". Istočasno je minister zapornike pozval, naj končajo gladovno stavko.
Izstrelili proton K
15. 05. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 3.11 in 30 sekund po srednjeevropskem času s 23. izstrelitvene rampe na 81. izstrelitveni ploščadi izstrelili težko rusko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki bo za ameriško družbo Panamsat utiril geostacionarni telekomunikacijski satelit Panamsat 10 (PAS-10).
Upravičenost do umetne oploditve
30. 03. 2001 00.00
Zakon o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki ga je parlament sprejel lani, ne predvideva možnosti umetne oploditve samskih žensk, zato je skupina poslancev v državni zbor vložila novelo zakona. Nanjo so se odzvali predstavniki cerkve in stroke. Oboji so mnenja, da samske ženske niso upravičene do tovrstnih postopkov.
Srečanje o človeški genetiki
23. 03. 2001 00.00
V Mariboru se je danes začelo dvodnevno 10. srečanje Medicina in pravo na temo Človeška genetika in darovanje delov telesa. Na srečanju, ki so ga pripravili zdravniško in pravniško društvo ter Univerza v Mariboru, sodelujejo poleg številnih pravnikov in zdravnikov tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, vrhovnega sodišča in drugi gosti. Pokrovitelj letošnjega jubilejnega srečanja Medicina in pravo je predsednik republike Milan Kučan, ki je udeležencem poslal pozdravno pismo.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Mir bo padel v petek
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.
Še zadnja preverjanja na Miru
20. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v minulih dneh izvedli še nekaj serij preverjanj delovanja sistemov orbitalne postaje Mir in meritve parametrov orbite. Po rezultatih analize telemetričnih podatkov je orbitalni kompleks z izjemo modula Spekter zrakotesen, temperatura v notranjosti postaje v mejah normale, stanje sistemov Mira pa brez sprememb.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Vlada določila ceno kravjega mleka
01. 03. 2001 00.00
Vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela uredbo o določitvi minimalne odkupne cene kravjega mleka, ki jo morajo mlekarne zagotoviti kmetom pri odkupu, da bi bile upravičene do izvoznih spodbud in ukrepov, predvidenih v tržnem redu za mleko in mlečne proizvode. Izhodiščna minimalna odkupna cena mleka brez davka na dodano vrednost za mleko s 3,7 odstotka mlečne maščobe in 3,15 odstotka beljakovin znaša 53,94 tolarja na liter in se poveča oz. zmanjša glede na ugotovljeno vsebnost skupnega števila mikroorganizmov in število somatskih celic. Kljub določitvi minimalne odkupne cene mleka, se bodo morali proizvajalci in predelovalci mleka o višini odkupne cene še dogovoriti.
Protokol o prepovedi kloniranja človeka
01. 03. 2001 00.00
S 1. marcem je v veljavo stopil protokol Sveta Evrope o prepovedi kloniranja človeških bitij. To je dodatni protokol h konvenciji SE o človekovih pravicah in biomedicini in je prvi in hkrati edini zavezujoč mednarodni sporazum o kloniranju, so sporočili iz SE. Slovenija je protokol ratificirala konec leta 1998.
Zdravljenje sladkorne bolezni
03. 02. 2001 00.00
V Ameriki so predstavili nov način zdravljenja sladkorne bolezni. Po nekajmesečni raziskavi, v kateri so namesto vbrizgavanja insulina osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 insulin vdihavale, so zdravniki prišli do zanimivih rezultatov.
NEAR Shoemaker mimo Erosa
29. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska sonda brez posadke NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker se je sinoči planetoidu (asteroidu) 433 Eros približala na vsega 1,6 do 3,2 kilometra, kar je najmanjša razdalja doslej. Pristanek na Erosu načrtujejo 12. februarja.
Kloniranje človeka čez 18 mesecev
27. 01. 2001 00.00
Ameriški in italijanski znanstveniki so razkrili, da raziskujejo možnosti, da bi s pomočjo kloniranja omogočili neplodnim partnerjem otroke. Embrio, ki bi ga ustvarili iz celic moškega, bi lahko začeli vsajevati v maternico že v 18 mesecih, je dejal Dr. Panayiotis Zavos z ameriškega Androloškega inštituta in Centra za reproduktivno medicino in umetno oplojevanje v Kentuckyju. Petindvajsetletni Zavos, ki je veteran na tem področju, je gostil konferenco na kateri sta skupaj z italijanskim znanstvenikom Severinom Antinorijem, razglasila načrte za sodelovanje pri raziskavi kloniranja človeka.
Kloniranje človeških zarodkov
23. 01. 2001 00.00
Britanska lordska zbornica je v ponedeljek sprejela zakon, ki dovoljuje kloniranje človeških zarodkov v zdravstvene namene. Velika Britanija je tako postala prva evropska država, v kateri bo mogoče klonirati do 14 dni stare zarodke. Ta ukrep bo znanstvenikom omogočil raziskave t.i. osnovnih, še ne diferenciranih celic, iz katerih se potem razvijejo vse celice v človeškem telesu. Raziskave naj bi služile predvsem za boj proti doslej neozdravljivim boleznim, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. Znanstveniki napovedujejo, da bodo rezultate raziskav v terapevtske namene lahko uporabili že v petih letih.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.