celic
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Imunski sistem in odpornost
10. 01. 2001 00.00
Imunski sistem in odpornost je nov naslov v zbirki Za zdravo življenje, ki jo izdaja Založba Mladinska knjiga. Priročnik, namenjen širši javnosti, je delo domačega strokovnjaka s področja mikrobiologije in imunologije Alojza Ihana. V njem pa bodo bralci na 200 straneh ob osnovnih informacijah o delovanju imunskega sistema ter najpogostejših boleznih in načinih zdravljenja lahko našli tudi koristne podatke o tem, kako se je pred najrazličnejšimi boleznimi mogoče ubraniti.
Ekološka sanacija postojank
09. 01. 2001 00.00
Planinsko društvo Celje, ki se po številu članov (lani jih je bilo 780) in lastnih aktivnostih uvršča v eno izmed večjih v Sloveniji, posebno pozornost namenja ekološki sanaciji svojih planinskih postojank. Predsednik društva Edvard Stepišnik poudarja, da so celjski planinci skoraj v celoti ekološko sanirali Dom na Okrešlju v Zgornjesavinjski dolini, saj je bila lani opravljena popolna elektrifikacija doma. Ta naložba je bila vredna sedem milijonov tolarjev, do konca tega leta pa bodo planinci s postavitvijo plinske postaje, za katero bo treba odšteti dva milijona tolarjev, opravili tudi plinifikacijo Doma na Okrešlju, je še dejal Stepišnik.
Kmalu prvi pristanek na planetoidu
05. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila pristanek vesoljske sonde NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) 433 Eros. Pristanek bo 12. februarja.
V veljavi tržni red za mleko
01. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem je začela veljati uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, ki jo je vlada sprejela konec novembra. Glavna značilnost t.i. tržnega reda za področje mleka in mlečnih izdelkov je, da država ne določa več odkupne cene mleka, temveč se morajo o njej rejci pogajati neposredno z mlekarnami. Čas za to imajo samo še ta mesec, saj mlekarne v januarju prevzeto mleko plačujejo februarja.
Paznik izgubil ključ
30. 12. 2000 00.00
V zaporu v britanskem mestu Liverpool so morali zamenjati vse ključavnice na vratih celic, ker je eden od paznikov izgubil ključ, ki odpira vsa vrata v zaporu.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
NASA ponuja dokaz o življenju na Marsu
14. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da so ameriški znanstveniki v poročilu, ki je rezultat štiriletnih raziskav, ponudili dokončni dokaz, da je na Marsu obstajalo preprosto življenje. V meteoritu ALH84001, ki naj bi izviral z Marsa, so našli drobne kristale magnetovca, enake tistim, ki jih vodna bakterija na Zemlji uporablja kot kompas, da najde hrano in energijo.
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Vesoljca popravila krilo sončnih celic na MVP
08. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta sinoči ob 22.23 po srednjeevropskem času zaključila zadnjega od svojih treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Med sprehodom, ki je trajal pet ur in dest minut, sta na plošči krila na desnem boku postaje uspešno odpravila manjšo razrahljanost, premestila S-band anteno in uresničila še nekaj drugih nalog, nato pa sta se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Izstrelili Endeavour
01. 12. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so davi ob 4.06 po srednjeevropskem času uspešno in v prvem poskusu izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ki je s petčlansko ameriško-kanadsko posadko astronavtov, 17 ton težkim svetlobno-napetostnim pogonskim modulom P6 in prvim od štirih parov kril s ploščami sončnih celic poletel proti Mednarodni vesoljski postaji, s katero se bo predvidoma združil v soboto ob 20.57 po srednjeevropskem času.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
V prištinskem zaporu ranjen paznik
15. 11. 2000 00.00
V zaporu v Prištini se je skupina zapornikov uprla in ranila paznika, uničila pa je tudi več zaporniških celic. Nerede v zaporu so umirili šele pripadniki mednarodnih mirovnih enot.
Z boleznijo nad bolezen
07. 11. 2000 00.00
V borbi zoper nekatere bolezni so zdravniki dobili nove zaveznike - viruse, ki povzročajo težke bolezni. Kot so poročali na BBC, je Robert Swan živi dokaz na novo odkrite možnosti borbe proti bolezni z boleznijo. Ko je bilo Swanu 25 let, je obolel za gliomom - možganskim tumorjem, ki ga ni moč operirati. Tumor mu je počasi onemogočil govor, paraliziral desno stran, na koncu pa bi ga nedvomno pokončal. Dobival je sicer standardna zdravila proti raku, a mu je tumor še vedno rasel. Ko mu ni preostalo nič drugega, je pristal na to, da bo postal prvi človek, ki bo preizkusil radikalno novi pristop zdravljenja možganskih tumorjev. Swanu so zdravniki naravnost v tumor vbrizgali živ virus vrste herpes simplex. Ta virus še posebno dobro uničuje celice, ki se hitro delijo. Zdravnico Moiro Brown, ki je vodila poseg, je najbolj skrbelo, ali bi virus lahko poleg celic tumorja, ki se hitro delijo, uničil tudi sosednje celice, ki se ne delijo več. Večina možganskih celic se namreč pri tej starosti pacienta ne deli več. "Nekaj potencialno slabega smo spremenili v nekaj potencialno dobrega," je poseg zadovoljno komentirala dr. Brownova. Kot kaže, je poseg uspel, tumor je sicer še prisoten, a se zdi, da se mu je spremenila konsistenca, prenehal pa je tudi rasti. Štiri leta kasneje se Swanu stanje vendarle izboljšuje.
Univerzalno cepivo proti raku
23. 09. 2000 00.00
Znanstveniki predvidevajo, da so naredili prve korake pri poskusu proizvodnje prvega univerzalnega cepiva proti raku.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Naslov članka
29. 08. 2000 00.00
Znanstveniki univerze v Tenneseju so predstavili kloniranega telička, ki se je skotil avgusta letos. Millie Millenium je že tretje klonirano govedo, vendar pa so zannstveniki tokrat prvič uporabili posebno tehniko kloniranja. Strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnosti kloniranje krav pripomoglo k zmanjšanju stroškov vzreje krav, saj bodo tako lahko ohranjali le najboljše mlekarice.
Japonci klonirali prašiča
17. 08. 2000 00.00
Japonski raziskovalci pod vodstvom Akira Onišia so z izboljšanim postopkom, ki je pred dvema letoma uspešno služil njihovim rojakom pri kloniranju miši, klonirali prašiča. Raziskovalci so v odstranjene jajčne celice vbrizgali genetski material iz prašičevih kožnih celic. V postopku so uporabili posebno mikroinjekcijo, ki je po hitrem postopku brizgala izbrani genetski material v jajčne celice. Te so s pomočjo električne stimulacije dozorele v štiri zarodke, iz katerih so se razvile štiri svinje. Med 110 presajenimi zarodki je luč življenja ugledal le en prašič.
Konec sanj o življenju v vesolju?
14. 07. 2000 08.34
Znanstveniki Francoske komisije za atomsko energijo so mogoče za nekaj časa razblinili sanje o življenju v vesolju. In to ravno sedaj, ko se na vesoljsko postajo Mir odpravlja prvi turist. Ugotovili so namreč, da breztežnostno stanje preprečuje normalen razvoj ogrodja celic. Okostje celic je sestavljeno iz mikrotub, ki se postavijo pravokotno na silo težnosti. Če gravitacije ni, se mikrotube razvijajo v poljubnih smereh. Posledice življenja v breztežnostnem stanju bi lahko bilo stanjšanje kože, največjo nevarnost pa bi predstavljalo dejstvo, da se bele krvničke, ki so ključni bojevnik človeškega imunskega sistema, ne bi razvijale pravilno. Njihovo ogrodje ravno tako predstavljajo mikrotube, vendar bi bila učinkovitost slabo grajenih belih krvničk izredno nizka. Edina rešitev, ki je zaenkrat na vidiku je ta, da bo potrebno v vesolju razviti >>umetno<< težnost.
Poginila klonirana koza
21. 06. 2000 10.20
Prva koza, klonirana iz celic odrasle živali, ki se je skotila v raziskovalnem središču na severu Kitajske, je po 36 urah poginila zaradi težav s pljuči. Koza, ki so jo imenovali Yuanyuan, je bila klonirana po drugačni metodi kot ovca Dolly. Profesor na univerzi v Xi'anu Zhang Yong je dejal, da bodo morali tehniko kloniranja še izboljšati. V istem raziskovalnem središču naj bi se konec meseca skotila še ena klonirana koza. Kitajski znanstveniki so za kloniranje uporabili izvirno tehniko, saj so uporabili celice ušesa odrasle živali in neodrasle razmnoževalne celice. Jedro celice so vstavili v oplojeno jajčece, ki so ga dali v odraslo kozo. Kitajski znanstveniki nameravajo uporabiti kloniranje za razmnoževanje pand in delfinov v reki Jangce, ki sta ogroženi vrsti.
Na Kitajskem klonirali prvo kozo
19. 06. 2000 14.29
Na severu Kitajske se je rodila prva koza, ki so jo klonirali iz celic odraslih živali. Kozličku so dali ime Yuanyuan.
Kava proti Parkinsonovi bolezni
29. 05. 2000 21.17
V rezultatih raziskave, objavljene v časopisu ameriške zdravstvene organizacije, je zapisano, da kava ščiti možgane pred razkrojevanjem možganskih celic. V raziskavah so ugotovili, da so ljudje, ki ne pijejo kave, petkrat bolj dovzetni za razvoj Parkinsonove bolezni od tistih, ki na dan popijejo štiri do pet skodelic kave. Raziskovalci pa so med drugim ugotovili, da na preprečevanje razkrajanja možganskih celic pozitivno vplivajo tudi drugi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo kofein, npr. čaj, čokolada ali coca-cola. Najbolj vznemirljivo odkritje je to, da imamo dokaz, da na razvoj Parkinsonove bolezni vplivajo tudi zunanji dejavniki, je povedal avtor raziskave in nevrolog, doktor Webster Ross. Poudaril pa je, da je potrebno izvesti nove raziskave, s katerimi bodo potrdili sedanje domneve o vzrokih za razvoj bolezni. Raziskava je potekala trideset let na vzorcu 8000 Američanov japonskega porekla, vzroka za vpliv kave na Parkinsovo bolezen pa niso uspeli ugotoviti.
Konec vesoljskega sprehoda na Miru
13. 05. 2000 09.13
Kozmonavta Sergej Zaljotin in Aleksander Kaleri, ki sta izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta zaključila približno peturni vesoljski sprehod in se vrnila v postajo.
Ameriški raziskovalci ustavili proces staranja
28. 04. 2000 19.13
Ameriški raziskovalci so odkrili nov način kloniranja živali, ki omogoča pomlajevanje ostarelih celic in tako zaustavi proces staranja, je danes na podlagi raziskave družbe Advanced Cell Technologies (ACT) poročala ameriška revija Science.
Razburjenje zaradi kloniranja v Angliji
03. 04. 2000 18.21
V Angliji je veliko prahu dvignila novica, da naj bi britanska vlada odobrila kloniranje človeških zarodkov za potrebe medicinskih raziskav. Izkazalo pa se je, da gre le za kloniranje posameznih celic, ki bi jih pridobili iz človeškega zarodka, in sicer izključno za zdravstvene namene.