celic
Robinsonova v Čečeniji
02. 04. 2000 18.03
Ruske oblasti visoki komisarki ZN za človekove pravice Mary Robinson med današnjim obiskom v Groznem niso dovolile obiskati zapora PAP-1, kjer po poročilu Amnesty Internationala kršijo človekove pravice. Robinsonovo so ruski gostitelji tako peljali na ogled nekaj celic v poslopju vojaške uprave v Groznem.
Gen HLA preprečuje razvoj aidsa
29. 03. 2000 07.56
Ameriški inštitut za alergije in nalezljive bolezni je objavil, da imajo ljudje, ki so okuženi z virusom HIV, pa se bolezen pri njih nikoli ne razvije, gen HLA, ki vsebuje posebne značilnosti. V zadnjih petnajstih letih so preučevali 13 ljudi, okuženih z virusom HIV, ki niso jemali tablet ali bili deležni kakršnegakoli zdravljenja. Pri njih se število okuženih celic ni množilo in virus je ostal na enaki stopnji. Gen HLA povzroča razvoj proteina, ki uničuje mikrobe in pošilja sporočila imunskemu sistemu. To odkritje dokazuje, da pri ljudeh, pri katerih bolezen nikoli ne napreduje, ne gre za okužbo z oslabljenim virusom, temveč za drugačno gensko strukturo. V zadnjih raziskavah pa so znanstveniki tudi ugotovili povezavo med omenjenim genom in zavarovanjem pred boleznijo.
Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi
25. 03. 2000 08.59
V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.
Kučan na forumu o holokavstu
27. 01. 2000 13.53
Predsednik republike Milan Kučan je v svojem govoru na mednarodnem forumu o holokavstu, ki se danes nadaljuje v Stockholmu, poudaril, da grozote holokavsta ne smejo nikoli izginiti iz spomina in da je treba prihodnje generacije izobraževati o njem. Spregovoril pa je tudi o odločenosti Slovenije, da ne bo privolila v morebitne zahteve po reviziji povojnih sporazumov.
V Stockholmu podelili Nobelove nagrade
10. 12. 1999 10.10
Ob Nobelovi nagradi za mir, ki so jo v Oslu izročili francoski človekoljubni organizaciji Zdravniki brez meja, so danes, na dan obletnice smrti ustanovitelja Nobelovega sklada Alfreda Nobela, v Stockholmu podelili tudi Nobelove nagrade za ekonomijo, medicino, fiziko, kemijo in književnost.
Konec upora v carigrajskem zaporu
05. 12. 1999 20.13
Zaporniki v carigrajskem zaporu Metris so po pogovorih z vodstvom zapora prekinili osem ur trajajoč upor in izpustili vse talce, so sporočile carigrajske oblasti.
V turškem zaporu ranjenih 54 vojakov
05. 12. 1999 19.54
V današnjih spopadih med pripadniki varnostnih sil in islamskimi skrajneži, zaprtimi v carigrajskem zaporu Metris, je bilo ranjenih najmanj 54 vojakov, kakih 150 pa jih je še v rokah zapornikov, je poročala agencija Anatolija.
Kava in alkohol proti infarktu
15. 10. 1999 13.54
Kombinacija alkohola in nato še na hitro popite kave bi lahko bila enako učinkovita pri preprečevanju infarkta kot zdravila, ki se trenutno uporabljajo v bolnišnicah, trdijo strokovnjaki texaškega raziskovalnega inštituta v Houstonu. Po njihovem mnenju deluje omenjena kombinacija kot zaščita možganskih celic laboratorijskih miših podvrženih infarktom na enak način kot zdravila. Strokovnjaki bodo izvedli še nekaj testov, preden bodo lahko sporočili, kako omenjena kombinacija deluje pri ljudeh. Po mnenju strokovnjakov bi različni proizvodi in zdravila v prihodnje izgubili vodilno vlogo pri uvajanju novih oblik zdravstvenih terapij. Raziskave strokovnjakov so še pokazale, da sam alkohol poslabšuje infarktno stanje, medtem ko učinek nikotina niso zaznali, vendar pa naj bi alkohol in nikotin skupaj ščitila možganske celice, še trdijo strokovnjaki v Houstonu.
Mednarodni simpozij o oploditvi z medicinsko pomočjo
10. 10. 1999 11.27
V organizaciji Ginekološke klinike Kliničnega centra Ljubljana se danes na Bledu pričenja tridnevni Mednarodni simpozij o oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OBMP), so sporočili z omenjene ginekološke klinike.
Atlas 2AS utiril Echostar-5
23. 09. 1999 20.03
Po preložitvah zaradi okvare elektronike na raketi in orkana Floyd so davi približno ob 8.02 po srednjeevropskem času v letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2AS s telekomunikacijskim satelitom Echostar-5.
Boeing bo preuredil pododdelke
03. 09. 1999 09.28
Ameriška družba Boeing, glavni dobavitelj Mednarodne vesoljske postaje (MVP) za ameriško vesoljsko agencijo NASA, bo preuredil pododdelke, ki delajo za program MVP.
Brazilija: policijski komisar izpustil zapornike pred koncem sveta
11. 08. 1999 10.18
Policijski komisar v severovzhodni brazilski zvezni državi Paraiba je sinoči izpustil iz zapora tri zapornike, da bi lahko izkoristili še zadnje trenutke življenja pred koncem sveta, ki se bo po njegovem mnenju zgodil ob današnjem sončnem mrku.
Izstrelili raketoplan Columbia
23. 07. 1999 09.10
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so davi ob 6.31 po srednjeevropskem času v tretjem poskusu v zadnjih štirih dneh le izstrelili najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko, ki ji prvikrat poveljuje ženska, astronavtka Eileen Collins.
Klonirana kravja dvojčka stara eno leto
07. 07. 1999 08.39
Prva klona iz celic odrasle krave, ki sta dopolnila eno leto, sta zdrava in se dobro razvijata. Dvojčka Noto in Kaga sta druga živalska klona po Dolly, britanski ovci, ki se je kot prva vpisala v zgodovino kloniranja živali. Čeprav sta bili kravi malo manjši kot njune vrstnice, sta bili zelo zdravi, je povedal predstavnik raziskovalnega centra, ki leži 300 kilometrov severozahodno od Tokia. Dodal je še, da sta kravi, ki sta se rodili 40 dni prezgodaj, polni energije, hitro rasteta in nimata nobenih nenavadnih bolezni. Sedaj tehtata 200 kilogramov in sta še vedno malo pod povprečno velikostjo. Naslednja naloga znanstvenikov je, da ugotovijo, ali bosta kravi sposobni imeti potomce. Če bo šlo vse po načrtih, bodo kravi umetno osemenili in tako proizvedli drugo generacijo kloniranih živali. Njuno rojstvo je pomembno, saj je s tem dokazano, da je možno kloniranje ostalih živali, ne le ovac. Znanstveniki menijo, da lahko kloniranje odrasle živali omogoča vzrejo živali z določenimi značilnostmi. Znanstveniki so po Dolly v zadnjih desetih letih klonirali kar nekaj vrst živali. Aprila so tako v ZDA klonirali tri koze.
Izgubili zvezo s satelitom Terriers
19. 05. 1999 22.50
Zemeljska postaja bostonske univerze je izgubila zvezo z raziskovalnim satelitom Terriers, ki so ga ob finančni pomoči ameriške vesoljske agencije NASA izdelali študenti te univerze.
Ameriški satelit v napačni orbiti
01. 05. 1999 19.39
V letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času, s 94-minutno zakasnitvijo zaradi slabega vremena in manjših tehničnih težav, izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B z dodatno raketno stopnjo centaur. Le-ta bi morala davi po srednjeevropskem času utiriti vojaški strateški in taktični geostacionarni telekomunikacijski satelit Milstar 2-F1, vreden 800 milijonov dolarjev. Načrt je zaradi prezgodnje ločitve satelita od centaura, spodletel in je zato Milstar 2-F1 zdaj v napačni orbiti.
Nov uspeh ljubljanskega Onkološkega inštituta
28. 04. 1999 14.01
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so v ponedeljek, 26. aprila, v sodelovanju s strokovnjaki iz ljubljanskega Kliničnega centra prvič pri nas uspešno izvedli t.i. stereotaktično radiokirurgijo z linearnim pospeševalnikom. Gre za najzahtevnejšo radioterapevtsko tehniko obsevanja možganske metastaze (skupka rakastih celic), s čimer je možno zdraviti nekatera maligna in benigna možganska obolenja majhnih volumnov, so sporočili z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Sadje, zelenjava in žitarice proti možganskemu tumorju
08. 04. 1999 10.11
Znanstveniki univerze Wisconsin v Madisonu so v sadju, zelenjavi in žitaricah odkrili dve snovi, ki sta sposobni zavreti razvoj nekaterih vrst možganskega tumorja. Izsledke raziskave so objavili v ameriški reviji Journal of Nutrtition. Raziskovalci so iz rastlin izločili dve snovi, ki delujeta na rakaste celice. Dosedanje raziskave so pokazale, da uživanje sadja in zelenjave zmanjšuje tveganje nastanka nekaterih vrst rakavih obolenj, na primer raka na jetrih ali na dojkah, vendar pa so tokrat prvič odkrili snovi, ki zavirajo nastanek bolezni. Raziskovalci so obe novo odkriti snovi poimenovali ''izoprenoidi''. ''Mislimo, da novo odkriti snovi rakastim celicam preprečujeta razmnoževanje, saj uničujeta kemijske posrednike, ki jim to omogočajo,'' piše eden od avtorjev študije Charles Elson. Dodal je, da substanci ''delujeta tudi na nekatere celice, ki vsebujejo mutacije, ki spodbujajo raka.'' Ena izmed snovi, ''gama-tocotrienol'' upočasnjuje rast rakastih celic pri raku na dojkah in levkemiji, druga, imenovana ''beta-ionon'' pa poleg prvih dveh vrst raka preprečuje še nastanek raka na črevesju.
Tek naj bi krepil možgane
24. 02. 1999 07.08
Raziskave, ki jih je izvedel Inštitut za biološke študije kalifornijske univerze La Jolla, so pokazale, da bi tek lahko vplival na krepitev možganov. Pri laboratorijskih miših, ki so po želji lahko tekale po valju, so znanstveniki opazili precejšen porast rasti novih možganskih celic v delu možganov, ki so odgovorni za učenje in pomnjenje. Tega niso opazili pri miših, ki niso ''trenirale''. Znanstveniki zdaj poskušajo ugotoviti, ali miši zaradi novih celic lahko postanejo pametnejše. To pa še ne pomeni, da ima jogging lahko podobne posledice tudi pri ljudeh, so zapisali v ameriški reviji Nature Neuroscience.
Za Dolly bodo prišli na vrsto ljudje
01. 02. 1999 09.22
Škotski znanstvenik, ki je ustvaril ovco Dolly, se je lotil projekta, pri katerem bi isto tehniko uporabili za kloniranje človeških embrijev, piše Wall Street Journal. Tiskovni predstavnik inštituta Roslin iz Škotske je povedal, da se dr. Ian Wilmut pogaja z več biotehničnimi podjetji, vključno z Geron Corp. iz Menlo Parka v Kaliforniji. Wilmut podpisuje tudi pogodbe z univerzami, ki bi sodelovale v projektu kloniranja embrija. Embriji bi lahko služili kot vir osnovnih celic v zelo zgodnjem stadiju razvoja, ki se lahko razvijejo v katerokoli vrsto v telesu. Znanstveniki trdijo, da bi preučevanje teh celic lahko pripomoglo k zdravljenju, oziroma, da bi pozdravili bolezni, kot sta mladostniška sladkorna bolezen in Parkinsonova bolezen.
Nekateri vinski polifenoli učinkoviti proti raku
26. 01. 1999 08.22
Polifenoli, hranljive snovi, ki jih vsebuje vino, lahko zmanjšajo rast rakastih celic, vzgojenih v laboratoriju, so dognali francoski znanstveniki. Na sestanku Sredozemskega inštituta za vino, prehrano in hrano so znanstveniki predstavili rezultat enoletne raziskave, opravljene v univerzitetni bolnici v Montpellieru. Znanstveniki so ugotovil, da polifenoli, sestavljeni iz organskih snovi rastlinskega izvora, s svojim protioksidantnim delovanjem v epruveti ugodno delujejo proti širjenju rakastih celic. Francoski znanstveniki so proučili delovanje polifenolov iz tanina, snovi, ki jo je moč najti v lupini grozdnih jagod in hrastovih sodih, na celice kostnega raka. Znanstveniki s Krete in skupina iz Marseilla, ki so dosegli enake rezultate, pa so se ukvarjali z rakom na dojki in rakom prostate. Polifenol je moč najti tudi v žitaricah, sadju, zelenjavi in zelenemu čaju. Na Japonskem že prodajajo zobno pasto, pecivo in čokolado, obogatene s polifenolom.
Za boljši spomin - kozarec in pol vina na dan
10. 01. 1999 09.56
Italijanski znanstveniki so ugotovili, da kozarec in pol vina na dan lahko ublaži nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsova bolezen. Po pisanju britanskega časnika New Scientists so raziskave milanskih znanstvenikov pokazale, da neka naravna kemična spojina, ki se nahaja v grozdju in vinu, spodbudi sedemkrat večjo aktivnost in učinkovitost encimov, ki stimulirajo in obnovijo živčne celice. Znanstveniki so delovanje te kemične spojine, imenovane rezervatrol, preučevali na človeških živcih in odkrili, da spodbuja rast majhnih končičev na koncu živčnih celic, ki pomagajo pri povezovanju teh celic. ''Rezervatrol omogoča možganskim celicam, da se ponovno povežejo med seboj. Tako ponovno povezovanje reaktivira sposobnost pomnenja pri starejših osebah,'' je dejal vodja znanstvene ekipe Alberto Bertelli. Te procese v možganih pa je mogoče stimulirati, če popijemo kozarec in pol vina na dan.
Vzrok poznega vstajanja je biološka ura
18. 12. 1998 10.36
Biološka ura ljudi, ki zgodaj vstajajo, je dve uri pred biološko uro ''nočnih ptic'', je pokazala raziskava nizozemskih znanstvenikov z univerze v Leidnu. ''Doslej smo mislili, da zgodnje vstajanje ni povezano z biološko uro, ampak s karakternimi potezami, kot so lenoba, odprtost ali družabnost,'' so sporočili znanstveniki. Zakaj imajo nekateri ljudje raje jutro, drugi pa noč, naj bi bila povezana tudi z različno telesno temperaturo v zgodnjih in poznih urah. To so pokazale preiskave, na katerih so osebam redno merili spremembe telesne temperature preko dneva. Večina ljudi ima biološko uro srednjega tipa. Biološka ura, ki določa ritem spanja, se nahaja v dveh malih skupinah možganskih celic. Te celice pošiljajo signale po vsem telesu v določenih časovnih presledkih, signali pa spreminjajo ritem delovanja srca, izločanje hormonov in reguliranje telesne temperature. Znanstveniki iz Leidna so še ugotovili, da je nemogoče dolgoročno spremeniti ritem biloške ure. Ljudje, ki so aktivni pozno v noč, vendar morajo zgodaj vstajati, se k starim navadam poznega vstajanja vrnejo med letnim dopustom, so še ugotovili znanstveniki.
Japonci klonirali krave iz mleka
12. 11. 1998 07.31
Japonskim znanstvenikom je uspelo klonirati krave iz telesnih celic, ki so jih pridobili iz mleka. Teleta naj bi se po napovedih skotila aprila prihodnje leto. Če se bo to res zgodilo, bodo ta teleta prvi sesalci, ki so jih klonirali iz telesnic celic, plavajočih v mleku. Prednost takšne metode kloniranja je, da lahko živali med odvzemom lastnih telesnih celic ''polepšajo'' in tako zmanjšajo tveganje morebitnih infekcij.
Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Ameriški znanstvenik se želi klonirati
08. 09. 1998 07.41
Ameriški biolog Richard Seed je pred dnevi na novinarski konferenci združenja za znanost in biologijo, ki združuje znanstvenike, ki preučujejo biologijo in njene moralne in politične posledice, sporočil, da je pripravljen sodelovati kot poskusni zajec za kloniranje, poroča dnevnik Boston Globe.
V Franciji začetek največjega procesa proti teroristom
01. 09. 1998 16.41
Ob strogih varnostnih ukrepih se je danes v Franciji začel doslej največji proces proti islamskim fundamentalistom. Pred sodiščem se bo moralo zaradi podpore alžirski teroristični organizaciji Oborožene islamske skupine (GIA) zagovarjati 138 obtožencev. Proces, ki poteka v preurejeni telovadnici v Fleury-Merogisu pri Parizu, naj bi trajal dva meseca.
Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom
01. 09. 1998 13.54
Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.
Lotiona za kožo iz rdečega in belega vina
31. 08. 1998 07.40
Japonski kozmetični velikan Kanebo bo septembra ponudil v prodajo dva tonika za nego kože iz rdečega in belega vina. Raziskovalci so namreč odkrili, da je mlečna kislina v rdečem vinu blagodejna za odstranjevanje odmrlih celic. Kakovostna bela vina pa vsebujejo aminsko kislino, ki vlaži kožo. Pri Kanebu, kjer pravijo, da so se prvi domislili vinskega lotiona, si od prodaje v prvih šestih mesecih obetajo milijardo jenov (7 milijonov dolarjev) dobička. Steklenička bo stala 1600 jenov (11 dolarjev). Vino je na Japonskem postalo zelo moderno, zlasti med mladimi ženskami, potem ko so medicinske raziskave pokazale, da zmerno uživanje zmanjšuje tveganje rakavih obolenj.
Stražarji pozabili na zapornike
06. 07. 1998 14.58
V zaporu v Rayongu na Tajskem so odpustili dva stražarja, ker jima je med spremljanjem četrtfinalne tekme med Hrvaško in Nemčijo ušlo osem zapornikov. Dva zapornika so včeraj že ujeli, šest pa jih je še na prostosti, med njimi je eden sedel zaradi umora eden pa zaradi posilstva. Tajski mediji so poročali, da je osebje zapora tekma, ki so jo televiziji prenašali iz Francije, tako pritegnila, da sploh niso bili pozorni na video monitorje, na katerih se je videlo, kako zaporniki žagajo rešetke svojih celic. Policija pa pravi, da je bilo krivo močno deževje, da so stražarji šele štiri ure po tekmi ugotovili, da njihovih varovancev ni več.