centralna
Japonskemu gospodarstvu kaže bolje
03. 10. 2000 00.00
Kazalec gospodarskega položaja na Japonskem kaže, da je bilo zaupanje v japonsko poslovanje septembra večje kot tri mesece prej. Kot je pokazala raziskava Japonske centralne banke, se je indeks zaupanja med večjimi podjetji predelovalne dejavnosti na Japonskem od zadnje raziskave junija letos povišal s tri na deset indeksnih točk. Indeks japonska centralna banka izračunava tako, da od odstotka podjetij, ki menijo, da se razmere v poslovanju izboljšujejo, odšteje odstotek tistih, ki niso takšnega mnenja.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Povračilni letalski napad na Irak
03. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so potrdili, da so včeraj letala NATO napadla nekaj ciljev v južnem Iraku in se varno vrnila v baze. "Napadi so odgovor na protiletalski ogenj Iračanov na letala koalicije, ki so delovala v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN", so sporočili z ameriške centralne komande v letalski bazi Macdill na Floridi. Predstavniki ZDA so dejali, da je bil namen 'zmanjšati zmožnost Iraka, da bi ogrožal letala in pilote koalicijskih sil, ki kontrolirajo področje prepovedano za polete v Iraku. Zadnji tak napad se je zgodil 30. avgusta. Britanija je izjavila, da v sobotnih napadih niso sodelovala njena letala.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Wall street čaka na sestanek odbora
19. 08. 2000 00.00
Ameriški borzni indeksi so včeraj minimalno izgubljali na vrednosti, kar je po mnenju analitikov posledica previdnosti vlagateljev pred torkovim sestankom odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zveznih rezerv. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,08 odstotka oziroma 9,16 točke na vrednost 11.046,48 točke, vendar na tedenski ravni dosegel rast 0,17 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,27 odstotka, oziroma 10,53 točke na vrednost 3.930,34, na tedenski ravni pa prav tako kot Dow Jones zabeležil porast za 3,7 odstotka.
Evropska banka zaskrbljena zaradi tečaja
11. 08. 2000 00.00
Dogodki: Gospodarstvo: Svet
Evro kmalu ne bo več podcenjen?
30. 07. 2000 19.49
Predsednik Nemške zvezne banke Ernst Welteke je v pogovoru za jutrišnjo izdajo bonnskega časnika Generalanzeiger izrazil pričakovanje, da evro kmalu ne bo več podcenjen. Welteke je dejal, da je evro trenutno na žalost podcenjen in dodal, da ''pozitivne možnosti za rast in napredki pri strukturni reformi v menjalnem tečaju še niso prišle popolnoma do izraza''.
Gospodarstvo v preteklem tednu
22. 07. 2000 20.43
Za slovenskim gospodarstvom je relativno miren teden, ki je potekal v znamenju številnih skupščin delniških družb. Delavna je bila predvsem slovenska vlada, ki je med drugim sprejela podražitev plina, obravnavala ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja v letošnjem let in sprejela vmesno poročilo o pogajanjih s francosko družbo Renault glede obnovitve pogodbe o vlaganjih in ustanovitvi mešanega podjetja Revoz. Slovenska vlada je tudi potrdila novelirano uredbo o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev. Za presenečenje je minuli teden poskrbela centralna banka Slovenije, ki je v torek s kasnejšim popravkom v petek aktivno posegla na trgu tujega denarja. Namen posega je vplivati na dinamiko spreminjanja tečaja na trgu tujega denarja, banka pa je izhodiščni tečaj s petkovim popravkom določila pri 207,61 SIT/EUR, največji razmik pa znaša 0,2 odstotka. Minuli teden so se začele tudi razprodaje tekstila - sklenile naj bi se tretjega avgusta, prah pa je dvignila tudi novinarska konferenca Fructala, na kateri so njeni predstavniki poudarili, da si ne želijo Unionovega sovražnega prevzema.
Banka Slovenije napovedala poseg
18. 07. 2000 10.08
Banka Slovenije bo danes aktivno posegla na trgu tujega denarja. Namen posega je vplivati na dinamiko spreminjanja tečaja na trgu tujega denarja. V Banki Slovenije ocenjujejo, da je trenutna rast deviznega tečaja na tem trgu prevelika. V skladu s pogodbo o sodelovanju Banke Slovenije in bank pri posegih na trgu tujega denarja, ki jo je sklenila marca letos z 21 bankami, slovenska centralna banka določa izhodiščni tečaj v višini 207,54 SIT/EUR in največji razmik 0,2 odstotka.
Visoka inflacija v Franciji
15. 07. 2000 15.54
Porast cen nafte na svetovnih trgih je povzročil tudi porast inflacije v Franciji. V juniju je dosegla 1,7 odstotka, kar je najvišja zabeležena stopnja inflacije od januarja 1997,je objavil francoski statistični urad INSEE.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Uspešen konec tedna na Wall Streetu
08. 07. 2000 12.52
Ameriški borzni indeksi so poslovni teden sklenili pozitivno, predvsem zaradi prepričanja vlagateljev, da se centralna banka ne bo tako kmalu odločila za ponovni dvig obrestnih mer. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 154,51 točke na vrednost 10.635,98 točke, v primerjavi s petkom preteklega tedna pa je Dow Jones višje za 188,09 točke. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 62,63 točke na vrednost 4.023,20 točke, na tedenski ravni pa pridobil 57,09 točke.
Hrvaški zunanji dolg
03. 07. 2000 17.41
Hrvaški zunanji dolg je konec marca dosegel 9,947 milijarde dolarjev, kažejo podatki junijske številke Biltena Hrvaške narodne banke. Zunanji dolg je bil tako za 373 milijonov dolarjev višji kot mesec prej, a na podobno visoki ravni kot marca lani.
Vračilo starih deviznih vlog
01. 07. 2000 11.47
Banke v Srbiji bodo 3. julija začele z dolgo napovedovano akcijo izplačevanja t. i. starih deviznih hranilnih vlog tudi v devizah, tisti, ki imajo raje zlato, pa se bodo lahko odločili za zlatnike v vrednosti 150 nemških mark, kolikor znaša letošnji obrok vračila dolga deviznim varčevalcem.
Vzpon delnic povzročil rast indeksa Nikkei
29. 06. 2000 11.13
Osrednji delniški indeks tokijske borze Nikkei je četrtkovo trgovanje sklenil pri vrednosti 17.475,9 točke, kar je 105,73 točke oz. 0,61 odstotka več kot dan prej. Borzniki rast indeksa Nikkei utemeljujejo s sredinim vzponom vrednosti delnic na newyorški borzi.
BS sprejela nov sistem zajamčenih vlog
28. 06. 2000 16.56
Svet Banke Slovenije (BS) je na včerajšnji seji sprejel sklep o sistemu zajamčenih vlog, ki bo pričel veljati 1. januarja 2001. Nova ureditev zagotavlja izplačilo zajamčenih vlog posameznim vlagateljem do višine 3,7 milijona tolarjev v primeru stečaja banke ali hranilnice. Zajamčene so vloge tako fizičnih oseb kot tudi malih pravnih oseb, niso pa zajamčene vloge države, lokalnih skupnosti, vloge oseb, ki so z banko povezane, vloge na prinosnika in podobno.
Zaprta podružnica Beogradske banke na Cipru?
20. 06. 2000 14.42
Centralna banka Cipra (CBC) je naložila zaprtje podružnice Beogradske banke a.d. (BB) v Nikoziji (off shore banka IBU), so poročali beograjski zasebni mediji, ki se sklicujejo na Financial Times. Neimenovani uradnik CBC je povedal za londonski časnik, da je BB odvzeto dovoljenje za delo IBU v Nikoziji zato, ker so revizorji v glavnem mestu Cipra podvomili v njeno likvidnost. Ugled IBU v Nikoziji je bil omajan na začetku devetdesetih let zaradi njene vloge pri prenosu deviznih rezerv SFRJ, ki so pripadale njenim nekdanjim republikam. CBC je pred zaprtjem IBU sprejel sklep o zamrznitvi 200 milijonov dolarjev na računu BB, kolikor znaša terjatev Slovenije iz naslova deviznih rezerv SFRJ, je zapisal Financial Times.
Zvišanje ključnih obrestnih mer
15. 06. 2000 17.59
Švicarska narodna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotka na tri odstotke, stopnjo Liborja pa je določila med tremi in štirimi odstotki. Ukrep švicarske narodne banke je bil po mnenju bančnih analitikov pričakovan, saj je zvišanje posledica nedavnega zvišanja obrestnih mer, za katerega se je odločila Evropska centralna banka. Slednja je pretekli teden prav tako zvišala ključno obrestno mero za pol odstotka, in sicer na 4,25 odstotka.
Odvzem licence razburja Evropo
10. 06. 2000 08.50
Predsednica Beogradske banke Borka Vučić v pogovoru za provladno Politiko ni mogla niti potrditi niti zanikati vesti agencije Reuters in ciprskega časnika Cyprus Mail, da namerava ciprska centralna banka tej beograjski banki kmalu odvzeti delovno licenco za njeno off-shore banko IBU v Nikoziji. Politika piše, da je novica o umiku licence razburila duhove ne samo v Beogradski banki, temveč tudi v drugih bančnih krogih, in to ''večinoma iz republik nekdanje Jugoslavije pa tudi v več državah nekdanjega vzhodnega bloka''. Provladni dnevnik posebej izpostavlja, da se agencija Reuters v svoji vesti, na katero se je pozneje oprl časnik Cyprus Mail, ne sklicuje na uradne vire iz Centralne banke Cipra, niti ne na vladne ali poslovne kroge. Beogradska banka je IBU banko na Cipru ustanovila konec 70. let, v desetih letih delovanja pa je postala ''ne samo ena največjih off-shore bank na Cipru, ampak tudi vzgled za širšo bančno skupnost v Evropi, zlasti pa za nekdanje vzhodne države.
ECB zvišala obrestne mere
08. 06. 2000 18.14
Evropska centralna banka (ECB) je danes vse tri obrestne mere zvišala za po pol odstotne točke. Obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki - najpomembnejša obrestna mera za enajst članic skupne denarne unije - se je tako presenetljivo zvišala na 4,25 odstotka, so sporočili po seji sveta centralne banke. To je že četrto zvišanje obrestnih mer v tem letu.
Avstralski bankovec brez kraljice Elizabete
05. 06. 2000 17.14
Avstralska centralna banke se je odločila, da na novem bankovcu za pet dolarjev, ki bo izšel prihodnje leto, ne bo več upodobljena kraljica Elizabeta. Njeno podobo bo zamenjal sir Henry Parkes, britanski emigrant, ki je pripomogel k avstralski neodvisnosti.
Posredniški družbi skupaj na borzni trg
05. 06. 2000 15.46
Dve specializirani borzno posredniški družbi, eBrokers in Centralna borzno posredniška hiša, bosta s prvim julijem na slovenskem borznem trgu nastopili skupaj pod imenom eBrokers.
Nikkei čez mejo 17.000 točk
05. 06. 2000 12.02
Pozitivna gibanja tečajev delnic na osrednjem azijskem parketu v Tokiu se nadaljujejo tudi v začetku tedna. Tečaji 225 najpomembnejših delnic, ki sestavljajo indeks Nikkei, so se danes v povprečju podražili. Nikkei je trgovanje sklenil pri vrednosti 17.201,79 točke, kar je 401,73 točke oz. 2,39 odstotka več kot v petek. Nikkei je tako prvič po 18. maju znova presegel mejo 17.000 točk.
Centralna banka je odgovorna javnosti
03. 06. 2000 09.08
Dan po drugi obletnici ustanovitve Centralne banke EU je na posvetu politologov, ki se je dopoldne začel v Portorožu, v sklopu predavanj Banke kot politične institucije nastopil guverner Banke Slovenije France Arhar in predstavil novost v razumevanju vloge Centralne banke v nacionalnih okvirih in v okvirih EU. Izzivalna tema Slovenskih politoloških dnevov 2000 je utemeljena na novostih v razumevanju razmerja med Centralno banko, monetarno politiko, vlado in parlamentom v luči novega razumevanja neodvisnosti Centralne banke in stabilnosti kot javnega dobrega, ki bo vključena v temeljne pravice dokumenta OZN iz leta 1948, je povedal Arhar.
Svet BS o denarni politiki
24. 05. 2000 12.41
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval tekoča gibanja in ugotovil, da Slovenija dosega vzpodbudne rezultate kar zadeva gospodarsko rast, in da so izgledi na tujih trgih tudi za bližnjo prihodnost pozitivni. Istočasno se krepijo inflacijski pritiski, katerih vzrok so višje cene energije in nekaterih pomembnih borznih artiklov na svetovnih trgih, opazni so tudi cenovni premiki na domačem trgu, tako pri nadzorovanih kot tudi nekaterih prostih cenah. Zaradi teh dejstev je svet BS ocenil, da je v takih razmerah nadaljevanje restriktivnejše denarne politike v smeri umirjanja inflacije nujno, so danes sporočili iz Banke Slovenije.
Devizne rezerve Rusije naraščajo
24. 05. 2000 08.21
Devizne rezerve Rusije so se od začetka leta povečale za 40 odstotkov na 17,6 milijarde dolarjev in bodo tudi v prihodnjih mesecih naraščale, je sporočil guverner ruske centralne banke Viktor Geraščenko. Vzrok za to so po njegovem mnenju relativno visoke cene nafte na svetovnem trgu in umiritev razmer na ruskem finančnem trgu. Glede na padanje inflacije v Rusiji je Geraščenko napovedal morebitno nadaljnje znižanje diskontne obrestne mere. Napovedal je še, da bo ruska centralna banka nadaljevala svojo politiko stabilizacije rublja.
Padec vrednosti delnic na Wall Streetu
20. 05. 2000 09.03
Vrednosti delnic na Wall Streetu so v petek v povprečju padle zaradi neugodnega poročila ministrstva za trgovino o zunanjetrgovinskem primanjkljaju ter stalno navzočih bojazni pred novim zvišanjem obrestnih mer centralne banke, ki skuša tako obrzdati inflacijske pritiske. Industrijski indeks Dow Jones je v petek glede na četrtek padel za 150,43 točke oz. 1,4 odstotka na vrednost 10.626,85 točke, v primerjavi z minulim petkom pa je dosegel minimalno rast 18 točk.
Spet padec delnic na tokijski borzi
18. 05. 2000 10.52
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je utrpel izgubo v višini 372,40 točke oz. 2,1 odstotka in trgovanje končal pri 17.031,63 točke.