centralna
Ruska centralna banka prikrila transakcije
01. 08. 1999 09.01
Revizorji Price Waterhouse Coopers so ugotovili, da je Ruska centralna banka v računovodskih knjigah prikrila svoje transakcije z nekim off-shore podjetjem ter s tem tudi dobiček, ki ga je ustvarila na trgu obveznic. To se je izvedelo le nekaj dni potem, ko je Mednarodni denarni sklad (MDS) Rusiji odobril novo posojilo v višini 4,5 milijarde dolarjev. Revizorji omenjene hiše, najel jih je prav MDS, ki je želel izvedeti podrobnosti o povezavi centralne banke s podjetjem FIMACO, so ugotovili, da je ruska osrednja banka v obdobju od leta 1993 do leta 1997 temu off-shore podjetju s sedežem na britanskem Channel Islands skrivoma nakazala milijarde dolarjev svojih deviznih rezerv. Revizorji so tudi ugotovili, da je centralna banka ustvarjala dobičke s trgovanjem s posojili MDS.
Ruska centralna banka prikrivala dobičke
31. 07. 1999 17.43
Revizorji Price Waterhouse Coopers so ugotovili, da je Ruska centralna banka v računovodskih knjigah prikrila svoje transakcije z nekim off-shore podjetjem ter s tem tudi dobiček, ki ga je ustvarila na trgu obveznic.
Sprostitev trgovanja z delnicami pidov
30. 07. 1999 17.14
V ponedeljek, 2. avgusta, se bo na prostem trgu Ljubljanske borze znova začelo trgovanje z delnicami pidov, ki so ga zaradi začetka postopka delitve delnic pidov začasno zaustavili 9. julija. Danes je namreč Centralna klirinško depotna družba (KDD) obvestila borzo, da sta postopek delitve in zamenjava oznak izvršena za vse pide.
Delnice v Tokiu navzgor
28. 07. 1999 09.46
Po petih zaporednih padcih so delnice danes v Tokiu znova ubrale pot navzgor. V slogu včerajšnjega razpoloženja na Wall Streetu je tako osrednji indeks Nikkei zrasel za 117,19 točke oz. 0,67 odstotka na 17.579,91 točke.
Nikkei padel za skoraj tri odstotke
22. 07. 1999 09.58
Tečaji delnic na tokijski borzi so se krepko znižali. Indeks Nikkei je izgubil 527,18 točke ali 2,9 odstotka in pristal pri 17.730,34 točke.
Japonski gospodarski optimizem raste
21. 07. 1999 19.39
Japonska centralna banka je v sredo sporočila, da se z rahlim izboljšanjem poslovne in potrošniške klime kriza japonskega gospodarstva počasi končuje. Centralna banka pa v svojem mesečnem poročilu opozarja, da mora poslovna klima zaobjeti celotno državno gospodarstvo.
Posredovanje Banka Slovenije
15. 07. 1999 18.44
Banka Slovenije (BS) bo na trgu tujega denarja posredovala z interventnim prodajnim tečajem. Banke, s katerimi je centralna banka sklenila pogodbo o sodelovanju pri teh posegih in bodo izbrane na podlagi ponudbe, bodo od vključno 19. julija dalje prodajale devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA. O izbranih bankah, preko katerih bo interveniranje na trgu tujega denarja potekalo, bo Banka Slovenije obvestila javnost 16. julija.
Evropska centralna banka ohranja obrestno mero nespremenjeno
15. 07. 1999 18.23
Svet Evropske centralne banke je obrestne mere v skladu s pričakovanji pustil nespremenjene, je danes sporočil predstavnik banke. Evropski valutni prostor pa ostaja po ocenah centralne banke stabilen. Po aprilskem padcu obrestnih mer lombardna obrestna mera ostaja 2,5 odstotka.
Evro rekordno nizko
08. 07. 1999 17.29
Tečaj Evra je danes dosegel rekordno nizko raven. Evropska centralna banka (ECB) je njegov referenčni tečaj določila pri 1,0182 dolarja. Tečaj dolarja v primerjavi z nemško marko je znašal 1,9209 marke.
Evro znova navzdol
28. 06. 1999 15.51
Tečaj evra je po petkovi rasti danes znova padel. Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu je tako danes določila referenčni tečaj evra, ki znaša 1,0388 dolarja. Dolar pa je s tem glede na nemško marko zrasel na 1,8828 marke.
Ničelna majska inflacija povzročila porast delnic na Wall Streetu
17. 06. 1999 10.58
Poročilo ameriškega ministrstva za delo o nespremenjenem indeksu potrošniških cen meseca maja v primerjavi z aprilom je imelo zelo ugoden vpliv na newyorško borzo. Industrijski index Dow Jones je ob koncu poslovnega dne narasel za 189,96 točke do skupne vrednosti 10.784,95 točke.
V Tokiu brez večjih sprememb
14. 06. 1999 10.18
Tečaji delnic na tokijski borzi so prvi dan trgovanja v tednu ostali skoraj nespremenjeni. Vrednost indeksa Nikkei se je znižala za 9,73 točke ali 0,06 odstotka na 17.188,82 točke.
Zvišanje obrestnih mer v ZDA?
13. 06. 1999 09.41
Med ameriškimi vlagatelji se krepi prepričanje, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) na naslednjem srečanju, ki bo 29. in 30. junija, zvišala obrestne mere in tako upočasnila rast ameriškega gospodarstva.
Povezovanje NLB in Dolenjske banke v skupino?
02. 06. 1999 16.32
Predstavniki Nove Ljubljanske banke (NLB) in Dolenjske banke naj bi podpisali pogodbo o oblikovanju bančne skupine, je v sredo poročal časnik Večer, ki se pri tem sklicuje na zanesljive vire. V NLB dejanja niso želeli niti potrditi niti zanikati, v Dolenjski banki pa obvestilo o tem prepuščajo nadrejeni banki.
Fed odobrila združitev Deutsche Bank in Bankers Trust
21. 05. 1999 09.34
Ameriška centralna banka je v četrtek soglasno odobrila nameravano združitev Deutsche Bank in Bankers Trust v vrednosti 10,2 milijarde dolarjev, s katero naj bi nastala največja finančna ustanova na svetu.
Prvi znaki okrevanja južnokorejskega gospodarstva
20. 05. 1999 18.03
Gospodarstvo Južne Koreje se je po lanski hudi recesiji znova pobralo. Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem prvem četrtletju glede na enako obdobje lani realno povečal za 4,6 odstotka.
Višji tečaji delnic v Tokiu
20. 05. 1999 10.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei si je proti koncu borznega dne nekoliko opomogel in trgovanje sklenil pri 16.199,99 točke, kar je 71,81 točke ali 0,4 odstotka več kot v sredo.
Slovaška centralna banka posredovala v podporo valuti
17. 05. 1999 19.47
Slovaška centralna banka je danes že drugič posredovala, da bi podprla nacionalno valuto slovaško krono, tečaj katere je v odnosu do evra padel s 45,85 na 46,70. Po podatkih menjalnic, je slovaška krona danes dosegla najnižji tečaj doslej, ko je njena vrednost v odnosu do evra padla na 46,90.
Britanska vlada bo prodajala zlato
09. 05. 1999 09.53
Britanska vlada namerava prodati več kot polovico zlatih rezerv države. Kot so sporočili s finančnega ministrstva v Londonu, bodo v prihodnjih mesecih prodali 125 od 715 ton zlata, do leta 2001 pa naj bi rezerve zlata zmanjšali na 300 ton. Velika Britanija torej namerava prodati skupaj 415 ton zlata. Z izkupičkom od prodaje žlahtne kovine nameravajo okrepiti devizne rezerve. Po presenetljivi napovedi britanske zakladnice so se cene zlata včeraj v Londonu, Zuerichu, Johannesburgu in drugih finančnih centrih močno znižale. Pozno popoldne so na londonski borzi z zlatom trgovali po tečaju 282,25 dolarja za unčo, kar je 2,3 odstotka ceneje kot dan prej. Britanska centralna banka namerava prvih 125 ton zlatih rezerv s tržno vrednostjo približno 1,1 milijarde dolarjev prodati v petih obrokih po 25 ton. Začetek prodaje je predviden za 6. julij.
Centralna banka Izraela znižala obrestne mere
04. 05. 1999 17.24
Emisijska banka Izraela je sporočila, da je maja znižala obrestne mere za 0,5 odstotka. Ukrep je del monetarne politike za znižanje inflacije. Slednja je namreč še vedno višja od želenih in načrtovanih štirih odstotkov.
Bančna kriza na Tajskem se umirja
26. 04. 1999 15.14
Bančna kriza na Tajskem se umirja. Po poročanju tajske centralne banke se je odstotek ''slabih'' posojil oz. terjatev tajskih bank po rekordnih 46,5 odstotka vseh terjatev v februarju marca 1999 občutno zmanjšal.
Padec evra
22. 04. 1999 07.44
Tečaj evra je v sredo dosegel rekordno nizko vrednost. Evropska centralna banka je v sredo določila referenčni tečaj 1,0586 dolarjev za evro, kar je najnižje doslej.
Evropska centralna banka znižala temeljno obrestno mero
09. 04. 1999 09.42
Evropska centralna banka je v skrbeh zaradi šibke gospodarske rasti in dvoštevilčne ravni brezposelnosti po Evropi znižala temeljno obrestno mero za pol odstotne točke, in sicer na 2,5 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere, odkar so 1. januarja uvedli skupno evropsko valuto.
Boljša gospodarska klima na Japonskem
06. 04. 1999 07.30
Gospodarska klima na Japonskem se je po skoraj dveh letih rahlo izboljšala. Kot v zadnjem četrtletnem poročilu piše centralna banka, so tako velike družbe kot manjša podjetja v ocenah svojega položaja v marcu manj pesimistični kot pred tremi meseci. Po mnenju analitikov pa to samo po sebi še ne kaže na ponovni gospodarski razcvet. Tokijska borza se je sprva odzvala z občutno rastjo tečajev, ki pa so kasneje spet močneje upadli. Poročilo japonske centralne banke, ki ga upoštevajo po vsem svetu, analizira vrsto ekonomskih podatkov približno 10.000 podjetij in je kombinacija konjunkturne analize in poročila o gospodarski klimi. Poročilo kaže, da se je kazalec poslovne klime velikih industrijskih družb, ki odraža konjunkturna pričakovanja, od decembra do marca povzpel z minus 49 na minus 47. To pomeni, da na 100 podjetij s pozitivnimi poslovnimi pričakovanji pride le še 147 podjetji, ki računa na poslabšanje položaja. Bolj optimistični so tudi direktorji majhnih in srednje velikih gospodarskih podjetij. Ta indeks se je povzpel z minus 56 na minus 53. Klima pa je nekoliko bolj rožnata tudi v negospodarskem sektorju.
France Arhar - Vloge varčevalcev so varne
18. 03. 1999 18.39
Guverner Banke Slovenije France Arhar je v pogovoru za Radio Slovenija med drugim komentiral zadnje dogajanje v slovenskih bankah v luči boja za prevlado Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) v Dolenjski banki. V zvezi s poslovanjem obeh bank po Arharjevem mnenju ni nobenih težav, ''ni potrebna nobena bojazen''.
Ameriška gospodarska rast bo znašala 2,5 do 3 odstotke
24. 02. 1999 07.17
Po ocenah prvega moža ameriške centralne banke (Federal Reserve) Alena Greenspana bo ameriško gospodarstvo letos raslo z nekoliko nižjim, a zdravim tempom. Inflacija se bo - tako Greenspan - le malenkostno povečala, zato po mnenju opazovalcev srednjeročno ni pričakovati nobenih sprememb v politiki obrestnih mer. V rednem polletnem poročilu ameriškemu kongresu je Greenspan znova posvaril pred morebitno precenjenostjo ameriških delnic. Ameriška centralna banka napoveduje, da bo gospodarska rast v ZDA letos znašala od 2,5 do 3 odstotke. Lani je dosegla 3,9 odstotka.
Pomanjkanje tujega povpraševanja vpliva na počasnejšo industrijsko rast
18. 02. 1999 09.37
Ameriška centralna banka sporoča, da upad tujega povpraševanja po ameriškem blagu vpliva na počasnejšo rast industrijske proizvodnje. Po podatkih Federal Reserve ta na letni ravni znaša le 1,7 odstotka. Proizvodnja v rudnikih in tovarnah je januarja ostala na isti ravni kot decembra. Federal Reserve pa sporoča, da je splošni položaj ameriškega gospodarstva še vedno v vzponu, kar dokazuje tudi stanovanjska gradnja, ki je v januarju poskočila za 3,8 odstotka.
Jutri začetek konference o prevozniški pogodbi o prevozu blaga po celinskih vodah
31. 01. 1999 10.02
Minister za promet in zveze Anton Bergauer bo jutri odprl konferenco o prevozniški pogodbi za blago, ki se prevaža po celinskih vodah. Potekala bo do 5. februarja, njen namen pa je pripraviti besedilo konvencije o prevozniški pogodbi za blago, ki se prevaža po celinskih vodah. Kot so sporočili z ministrstva za promet in zveze, gre za zadnji pripravljalni sestanek pred sklicem diplomatske konference, ki bo konec letošnjega leta ali v začetku leta 2000 sprejela konvencijo ter tako dopolnila zdaj veljavni mednarodnopravni okvir o plovbi po celinskih vodah.
Argentina za zamenjavo nacionalne valute z ameriškim dolarjem
22. 01. 1999 10.35
Argentinska centralna banka je včeraj predlagala sklenitev monetarne unije z Združenimi državami Amerike, pri čemer bi argentinsko nacionalno valuto peso zamenjali z ameriškim dolarjem. Washington se je odzval zadržano in zanikal, da bi že potekali uradni pogovori o tem vprašanju.
Malezijska centralna banka je prevzela vodilni državni finančni inštitut
05. 01. 1999 08.49
Malezijska centralna banka je letošnje leto začela s prevzemom vodilnega državnega finančnega inštituta MBF Finance Berhad in banke Kewangan Bersatu Berhad. MFB Finance, ki je zdaj pod nadzorom centralne banke, ostaja solventen, hkrati pa je emisijska banka prevzela garancijo za vse vloge in vse njegove obveznosti. Gre za preventivni ukrep, saj naj bi z rekapitalizacijo inštitut znova postavili na trdne noge. V obeh prevzetih institucijah bodo imenovali novo vodstvo.