davi
Preiskovalci našli črno skrinjico
01. 11. 2000 00.00
V včerajšnji nesreči letala vrste boeing 747-400 družbe Singapore Airlines s 159 potniki in 20 člani posadke, ki je
Napad na policijsko postajo
01. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu na policijsko postajo na Severnem Irskem je bil zgodaj davi ranjen policist. Neznanci so po podatkih policije na poslopje v Castlewellanu odvrgli dve eksplozivni telesi, od katerih je ena eksplodirala.
Iskanje potopljenega tankerja
01. 11. 2000 00.00
Na mesto nesreče italijanskega tankerja s strupenimi kemikalijami Ievoly Sun, ki je včeraj potonil kakih 19 kilometrov severno od britanskega otoka Alderney v Rokavskem prelivu, je davi prispel minolovec francoske mornarice. Ta je v morje spustil sonar, s katerim išče potopljeni tanker, ki leži na globini 70 metrov, so povedali predstavniki francoske mornarice.
Neurje v Veliki Britaniji in Nemčiji
30. 10. 2000 00.00
Velik del južne Velike Britanije so že v noči na nedeljo zajele močne padavine z vetrom, sinoči pa je neurje zahtevalo prvo žrtev, več ljudi pa je bilo ranjenih. Neurje je ohromilo cestni in železniški promet, pa tudi promet trajektov. Po poročanju policije naj bi davi na trajektih pred Dovrom obtičalo 6000 potnikov, ki se niso mogli izkrcati zaradi močnih sunkov vetra. Po navedbah vremenoslovcev naj bi šlo za najhujše neurje v Veliki Britaniji letos.
Neurje v VB zahtevalo že pet žrtev
30. 10. 2000 00.00
Orkansko neurje in poplave so po zadnjih podatkih v južni Angliji in Walesu zahtevale že najmanj pet življenj, več ljudi pa je ranjenih. Po poročanju policije naj bi bili med žrtvami predvsem vozniki, žrtev neurja pa je bil tudi potnik na trajektu za Irsko, ki ga je odplaknilo čez krov. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, mnogi pa so morali zaradi poplav tudi zapustiti svoje domove.
V eksploziji bombe najmanj trije mrtvi
30. 10. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila bombe so davi v Madridu umrle najmanj tri osebe, več pa je bilo ranjenih, je poročal španski radio. Ob eksploziji je zagorelo več avtomobilov, parkiranih v bližini, močno pa sta poškodovani tudi dve nadstropji bližnjega stanovanjskega bloka. Po pričevanju očividcev je bomba eksplodirala v trenutku, ko je mimo peljal avtobus.
Schröder nadaljuje bližnjevzhodno turnejo
30. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder se je davi v Bejrutu s predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem pogovarjal o dvostranskih odnosih in razmerah na palestinskih ozemljih, podrobnosti s srečanja pa niso znane. Schröder se je sicer iz Libanona že odpravil v Jordanijo, ki bo tretje postajališče na njegovi bližnjevzhodni turneji.
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Na Kursku našli tri trupla mornarjev
25. 10. 2000 00.00
Potapljači so danes v jedrski podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja, našli trupla treh mornarjev, je sporočil načelnik generalštaba severne flote Mihail Mocak.
Izvrtali odprtino v Kursk
25. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so davi izvrtali odprtino v potopljeno jedrsko podmornico Kursk, ki leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Sedaj preverjajo stopnjo radioaktivnega sevanja na podmornici in nameščajo daljinsko vodeno televizijsko kamero, s katero bodo preverili ali je dovolj varno za potop. Potapljači naj bi skozi meter dolgo in 0,75 metra široko odprtino vstopili v notranjost Kurska, od koder naj bi nato rešili trupla 118 članov posadke. "Potapljači kovinske predmete v notranjosti podmornice prekrivajo z zaščitnimi materiali, da bi se tako med reševanjem trupel izognili morebitnim poškodbam na svojih kombinezonih," je pojasnil poveljnik severnomorske flote Vječeslav Popov.
Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.
Potres na Filipinih
22. 10. 2000 00.00
Filipinski otok Luzon sta davi stresla dva močna potresa, je sporočil seizmološki inštitut v Hongkongu.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Atlas utiril ameriški vojaški satelit
20. 10. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).
Direktor družbe Railtrack ne bo odstopil
19. 10. 2000 00.00
Direktor zasebnega britanske železniške družbe Railtrack Gerald Corbett kljub nesreči vlaka, v kateri so v torek blizu Londona umrli štirje ljudje, 35 pa je bilo ranjenih, ostaja na položaju. Vodstvo podjetja, ki skrbi za infrastrukturo britanskih železnic, je na posebni seji zavrnilo ponujeni odstop direktorja, so davi sporočili iz družbe Railtrack. Predstavnik družbe Railtrack je večeraj priznal, da tiri na progi, kjer se je zgodila nesreča, "niso bili v dobrem stanju". V nesreči je na progi London-Leeds v bližini kraja Hatfield severno od Londona v ovinku iztiril hitri vlak s hitrostjo 184 kilometrov na uro. Corbett je že od leta 1997 direktor zasebne železniške družbe, ki je preko hčerinskega podjetja odgovorna tudi za varnost na železnicah. Corbett je v včerajšnji odstopni izjavi dejal, da je osebno prizadet ob novi tragediji na britanskih železnicah. Kot je dejal, sedaj misli predvsem na žalujoče svojce žrtev nesreče. "Gre za vprašanje moralnih načel, zato čutim dolžnost, da kot generalni direktor družbe odstopim," je še pojasnil Corbett. V zadnjih treh letih so bile v Veliki Britaniji tri večje železniške nesreče. Torkova nesreča hitrega vlaka se je zgodila približno leto dni po hudi železniški nesreči v Londonu, v kateri je umrlo 31 oseb. Družba Railtrack je tudi sporočila, da se preiskava vzroka nesreče osredotoča na morebitno okvaro na tiru.
Gaza ponovno odprta za letalski promet
19. 10. 2000 00.00
Z mednarodnega palestinskega letališča Jaser Arafat de Rafah v Gazi je potem, ko so izraelske oblasti 8. oktobra letališče zaprle, danes vzletelo prvo letalo, je danes sporočil predstavnik letališča. Izraelska vojska je po dveh tednih davi ponovno odprla tudi nadzorno točko za tovornjake v kraju Karni na glavni cesti, namenjeni oskrbi Gaze.
Danes zaključek izrednega vrha
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci bližnjevzhodnega vrha v Šarm el Šejku so zgodaj davi po 16 urah pogajanj, ki doslej niso prinesla kakega pomembnejšega premika, za kratek čas prekinili
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Železniška proga še naprej zaprta
14. 10. 2000 00.00
Železniška proga med postajama Bled Jezero in Jesenice bo zaradi današnjega iztirjenja vlaka zaprta še ves dan, najverjetneje pa še tudi večji del jutrišnjega dne. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, je odsek, kjer je vlak zaradi zemeljskega plazu davi iztiril, težko dostopen, zato bo odstranjevanje posledic nesreče trajalo dlje, kot so sprva predvideli. Za potnike so med omenjenima postajama organizirali nadomestni avtobusni prevoz.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Močan potres stresel Japonsko
06. 10. 2000 00.00
Zahodno Japonsko je davi prizadel potres z močjo 7,1 stopnje po Rihtarjevi lestvici. Potres, najmočnejši po rušilnem v Kobeju leta 1995, ni ogrozil jederskih elektrarn na območju, porušil pa je nekaj hiš. Sledilo mu je nekaj popotresnih sukov, cunamijev pa ne pričakujejo.
Beograd dobil novega župana
06. 10. 2000 00.00
Davi je v prestolnici Srbije in Jugoslavije konstituiran novi mestni svet in izvoljen novi beograjski župan, sočasno pa je napovedana čimprejšnja ustanovitev kriznega štaba, ki naj bi poskrbel, da bi prehodno obdobje minilo s čim manj problemi, ki sicer spremljajo podobne državne preobrate.
General Pavković v premogovniku Kolubara
03. 10. 2000 00.00
Vodilni predstavniki generalštaba jugoslovanske vojske (GŠ VJ), Elektrogospodarstva Srbije (EPS) in Rudarskega bazena Kolubara (RBK) so davi obiskali stavkajoče na površinskem kopu in od njih zahtevali, naj se nemudoma vrnejo na delo, sicer bo zanje uvedena delovna obveznost, je poročala beograjska agencija Beta, ki se sklicuje na Radio Lazarevac.