davi
Krajani Planine zaprli regionalno cesto
02. 10. 2000 00.00
Več kot 60 krajanov iz Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici v občini Šentjur je davi od 5. uri v kraju Zelence s kamioni in traktorji zaprlo regionalno cesto Šentjur pri Celju - Sevnica. Po besedah tajnika krajevne skupnosti Tonija Špana bodo z zaporo ceste vztrajali, vse dokler jim ministrstvo za promet in zveze ter Direkcija RS za ceste ne odgovorita, kdaj bodo začeli z urejanjem edinega odseka ceste v dolžini 4,5 kilometra, ki je ostal neasfaltiran, čeprav jim je to bilo prvič obljubljeno že pred tremi leti.
V Grčiji ponovno nesreča ladje
01. 10. 2000 00.00
V vzhodnem delu Egejskega morja blizu otoka Psara je zgodaj davi nasedla tovorna ladja, ki je plula pod zastavo Kajmanskih otokov. Na krovu ladje Kapitan Spyros je bila po podatkih obalne straže 20-članska ukrajinska posadka. Po poročanju lokalnega radia so na kraj nesreče prihiteli gliserji obalne straže in dva vlačilca, da bi posadki pomagala rešiti ladjo. Ta nesreča je že peta pomorska nesreča v zadnjih petih dneh v Egejskem morju. Samo nekaj ur prej je blizu otoka Naksos potonila tudi grška turistična ladja Zeus 3, v nesreči pa je umrla ena oseba. Zeus 3 z 31 turisti in sedmimi člani posadke na krovu, med katerimi je bilo 27 Američanov, Nemec in trije grški potniki, je kmalu po polnoči nasedel pred pristaniščem kiklaškega otoka in se nato potopil, je poročal grški radio. Kot je za grško televizijo povedal zdravnik iz zdravstvenega centra na Naksosu, je 82-letni Američan umrli zaradi kapi, potem ko so ga rešili iz morja. Zeus 3 je iz lesa narejena ladja, ki dnevno prevaža turiste po Kikladih. V noči na sredo se je potopil trajekt Express Samina, nesreča pa je po zadnjih podatkih terjala 79 življenj. V noči na četrtek je nasedel trajekt Express Artemis s 1086 potniki, v petek pa se je ponesrečil še trajekt Rodos s 575 potniki na krovu. Grške oblasti so zaradi nesreče trajekta Express Samina sinoči prepovedale izpluti skupno 56 trajektom, ker niso ustrezali evropskim varnostnim predpisom.
Protest Palestincev na Tempeljskem griču
28. 09. 2000 00.00
Na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so se davi palestinski protestniki spopadli z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je bilo ranjenih pet Palestincev in 25 izraelskih policistov. Po izjavah prič so Palestinci s kamenjem obmetavali policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi naboji. Palestinci so protestirali zaradi prihoda poslancev opozicijske stranke Likud in njenega voditelja Ariela Šarona na ploščad pred mošejami. Šaron je kasneje dejal, da so na sveti kraj prišli s sporočilom miru. "Verjamem v sožitje in možnosti za skupni napredek," je dejal Šaron. Na Šaronov obisk se je odzval tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je ocenil, da je obisk izraelskih poslancev "nevarna poteza, ki pomeni napad na svete muslimanske kraje".
Stavke evropskih železničarjev in uradnikov
28. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah danes potekajo stavke. Nemški železničarji so davi začeli opozorilno stavko, potem ko je nemška vlada včeraj odložila pogajanja za kolektivno pogodbo. Stavkajo tudi francoski železniški uslužbenci, ki zahtevajo višje plače, ter belgijski državni uradniki in vozniki avtobusov. Zaradi stavke je več tisoč Nemcev danes zamudilo na delo. Pogajanja sindikatov železničarjev z nemško vlado se bodo predvidoma nadaljevala v ponedeljek. Tiskovni predstavnik sindikata Transnet Hubert Kummer je ob tem dejal, da imajo tudi manjše stavke lahko "velik učinek". Na postaji podzemne železnice v Frankfurtu so zaprli glavne tire, tako da so ustavili ves promet podzemne železnice v mestu in okolici. Podobne protestne akcije so potekale tudi v drugih nemških mestih, med drugim v Essnu, Dortmundu, Münchnu, Düsseldorfu, Dresdnu, Erfurtu, Magdeburgu in Rostocku. V Franciji stavkajo vsi sindikati železničarjev, ki zahtevajo dvig plač. To je povzročilo veliko zmedo v prometu, saj vozi zgolj nekaj hitrih vlakov in vlakov na mednarodnih linijah. Iz Pariza so davi poročali o velikih prometnih zastojih na cestah, saj so morali številni prebivalci iz predmestij priti v mesto z avtomobilom. V francoskogovorečem delu Belgije danes stavka približno 85.000 državnih uradnikov, ki po poročanju belgijskega radia zahtevajo višje plače in uvedbo 35-urnega delovnega tedna. V mestu Charleroi na jugu Belgije poteka tudi stavka voznikov avtobusov, ki zahtevajo višje plače.
Referendum na Danskem
27. 09. 2000 00.00
Na Danskem so se davi odprla volišča, kjer se bo približno štiri milijone danskih volilcev na referendumu odločalo o uvedbi evra v svoji državi.
Preložene operacije v mariborski bolnišnici
26. 09. 2000 00.00
V predprostoru operacijskega bloka mariborske splošne bolnišnice so davi opazili zamakanje vode, kar je bilo posledica zamašene odtočne cevi. Napaka je že odpravljena, vendar bo v naslednjih dnevih nekoliko moten programiran operativni program. Prostore bo namreč treba temeljito očistiti in razkužiti, opravili pa bodo tudi bakteriološke analize, da bo zagotovljena sterilnost, so sporočili iz omenjene bolnišnice.
V Španiji in Avstraliji se protesti nadaljujejo
25. 09. 2000 00.00
Približno sto avtoprevoznikov in taksistov je davi na madridskih obvoznicah s počasno vožnjo protestiralo proti visokim cenam goriva. Prometne službe so sporočile, da gneča ni bila bistveno večja kot na običajna ponedeljkova jutra. Različne zveze avtoprevoznikov v Španiji pa so se včeraj odločile, da bodo 2. oktobra pripravile splošno stavko, če njihovim zahtevam glede cen goriva ne bo ugodeno.
Val stavk v Belgiji, Grčiji in Franciji
25. 09. 2000 00.00
V Belgiji se protesti zaradi visoki cen goriva še vedno nadaljujejo - danes so stavkali gasilci letalskih družb, kar je povzročilo številne zamude pri vzletih letal. Zaradi strahu pred izgubo delovnih mest zaradi privatizacije javnih podjetij so delo prekinili tudi belgijski poštarji, pa tudi zaposleni v državnem telekomunikacijskemu podjetju Belgacom. V nekaterih belgijski mestih so stavkali tudi vozniki avtobusov in strojevodje.
Odprta volišča v ZRJ
24. 09. 2000 00.00
V ZR Jugoslaviji se je davi v 27 volilnih enotah odprlo približno 11.000 volišč, na katerih bo nekaj več kot 7,8 milijonov volilnih
Največji protesti proti IMF napovedani za torek
21. 09. 2000 00.00
Nasprotniki globalizacije so včeraj v Pragi predstavili načrte protestov, ki naj bi se prihodnji teden odvijali pred poslopjem, kjer poteka letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB). S protesti nameravajo udeležencem zasedanja preprečiti odhod s prizorišča. Protestniki zahtevajo ukinitev IMF in Svetovne banke, je sporočila tiskovna predstavnica INPEG, organizacije, ki nasprotuje globalizaciji, Alice Dvorska. Povedala je še, da IMF in SB v 20 letih nista bila sposobna izvesti notranjih reform. Na mejni prehod Cinovec med Nemčijo in Češko pa je davi prispel konvoj s približno 70 mladimi kolesarji iz Nemčije in ZDA, ki želijo protestirati proti IMF in SB.
Poplave in plazovi na severu Italije
21. 09. 2000 00.00
Slabo vreme je zajelo sever Italije in povzročilo močne nalive, posledično pa tudi številne plazove, ki so nekaj vasi v Dolomitih popolnoma odrezali od sveta, so danes sporočili gasilci. Posledica slabega vremena so bile tudi številne poplave na območju Trevisa in Verone.
Svetovna banka bo pomagala Srbiji
21. 09. 2000 00.00
Predsednik Svetovne banke (SB) James Wolfensohn je danes v Pragi ocenil, da upad denarnih sredstev, ki jih industrijsko razvite države namenjajo za pomoč državam v razvoju, pomeni pravo sramoto. Revščina je trenutno največji svetovni problem. Dejstvo, da se je količina denarne pomoči državam v razvoju v zadnjih desetih letih zmanjšala, je zaskrbljujoče, je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega svetovnega sklada in Svetovne banke v Pragi na novinarski konferenci povedal Wolfensohn. Svetovna banka je tudi izrazila pripravljenost pomagati Srbiji v primeru poraza Slobodana Miloševića na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah. Počakali bomo na izid volitev, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih, je še dejal Wolfensohn.
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
Kremelj zanikal informacije o ugrabitvi
10. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so danes zanikale čečenske informacije, da so uporniki ugrabili nekega ruskega generala in dva polkovnika. Kremelj se sklicuje na podatke vojaškega štaba ruske vojske v Hankali, vzhodno od Groznega. Kremeljski tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski je dejal, da vojska in sile notranjega ministrstva niso sporočile o izginotju kakšnega visokega častnika.
Neurje v Kalabriji zahtevalo žrtve
10. 09. 2000 00.00
V hudem neurju, ki je sinoči prizadelo južnoitalijansko pokrajino Kalabrija, je v počitniškem kampu danes umrlo osem ljudi, v bolnišnico pa so prepeljali 38 ranjenih. Italijanska televizija je poročala, da je po obilnih padavinah reka blizu počitniškega kampa La Giare v bližini obmorskega mesteca Soverato prestopila bregove. Njihova trupla so davi našli gasilci in policisti.
Talci z Jola prispeli v Zamboango
09. 09. 2000 00.00
Štirje talci so po več kot štirih mesecih in pol ujetništva na otoku Jolo danes prispeli v pristaniško mesto Zamboango na filipinskem otoku Mindanau. Dva Finca, Francoz in Nemec so se tam srečali s predstavniki svojih veleposlaništev, nato pa bodo odpotovali v mesto Cebu in od tam v Tripoli. Do izpustitve štirih talcev je davi prišlo, potem ko sta dva vladna posrednika na poti v skrivališče upornikov zašla v navzkrižni ogenj med skrajneži. Pri tem je bil ubit najmanj en človek, pet ljudi pa je bilo ranjenih, je sporočil predstavnik filipinske vlade.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Francozom so se pridružili še britanski kmetje
08. 09. 2000 00.00
Britanski kmetje so ponoči zaprli dostop do rafinerije Stanlow v Angliji. Od parlamenta v Londonu zahtevajo, da prekine počitnice in začne razpravo o naraščajočih cenah nafte. Kmetje so že napovedali tudi nove blokade, če vlada in parlament ne bosta posredovala. Kot poudarjajo, so cene bencina v Veliki Britaniji najvišje v Evropi, čeprav država spada med proizvajalke nafte.
Ariane 44P utirila Eutelsat W1
07. 09. 2000 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi točno ob napovedanem času, to je 33 minut po polnoči, uspešno izstrelili tristopenjsko evropsko nosilno raketo ariane 44P, ki je za največjega evropskega ponudnika satelitskih storitev Eutelsat 20 minut kasneje v prehodno eliptično orbito okoli Zemlje utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Eutelsat W1.
Francoski avtoprevozniki nadaljujejo stavko
05. 09. 2000 00.00
V Parizu so zgodaj davi prekinili neuspeli krog pogajanj o
Proizvodnja v Gorenju se nadaljuje
04. 09. 2000 00.00
Po včerajšnjem požaru, v katerem je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so že danes v večini obratov Gorenja, ki naj bi ta mesec praznovalo 50-letnico obstoja, nadaljevali s proizvodnjo. Ker bo zaloga izdelkov, s katero Gorenje trenutno razpolaga, hitro pošla, bo uprava družbe nadomestne dele skušala dobiti na domačem oziroma tujem trgu, predvsem na italijanskem. Davi se je že sestala uprava družbe, ki je napovedala, da bodo vse moči usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hale.
Vojska vdrla na sedež opozicije
02. 09. 2000 00.00
Vojska v Mjanmaru (nekdanji Burmi) je danes vdrla v prostore opozicijske Nacionalne lige za demokracije, ki jo vodi Nobelova
Spopad med izraelskimi vojaki in člani Hamasa
27. 08. 2000 00.00
V spopadu med pripadniki islamskega gibanja Hamas in izraelskimi vojaki v vasi Asira al-Šamalija na Zahodnem bregu so bile po besedah poveljnika izraelske vojske Izaka Eitana v noči na nedeljo žrtve na obeh straneh. Eitan ni potrdil poročanja neke arabske televizijske postaje, po katerem naj bi bili v spopadu ubiti trije izraelski vojaki, dejal pa je, da so izraelske enote pomotoma ranile enega svojega vojaka. Palestinski viri so davi sporočili, da so pripadniki izraelske vojske v okviru akcije iskanja voditelja islamskega gibanja Hamas Mahmuda Abuja Hanuda ponoči obkolili vas Asira al-Šamalija. Vas je še vedno pod nadzorom Izraelcev. Do incidenta naj bi po prišlo potem, ko so želeli izraelski vojaki preiskati neko hišo, v kateri naj bi se skrival Hanud. Iz hiše so nato islamski borci napadli izraelske vojake. Hanud je bil v spopadu lažje ranjen in je izraelskim vojakom pobegnil v mesto Nablus na palestinskem ozemlju. Izraelske enote so v akciji aretirale enega od pripadnikov Hamasa.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Ugrabitelji izpustili še tri talce
20. 08. 2000 00.00
Ugrabitelji skupine Abu Sajaf na otoku Jolo so sinoči izpustili še zadnje tri malezijske talce. Za njihovo izpustitev naj bi plačali odkupnino v višini več milijonov ameriških dolarjev. Filipinski pogajalci so davi znova začeli pogajanja z muslimanskimi uporniki, ki že štiri mesece zadržujejo več kot 20 talcev.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.