davi

Začel se je tretji poskus reševanja posadke

16. 08. 2000 00.00

Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.

Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine

16. 08. 2000 00.00

V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.

Položaj na podmornici je kritičen

16. 08. 2000 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.

British Airways objavil prepoved letenja za letalo concorde

15. 08. 2000 00.00

Iz britanske letalske družbe British Airways so danes sporočili, da je v veljavo stopila prepoved letov nadzvočnega letala concorde. Odločitev so sprejeli zaradi nasveta britanskih in francoskih civilnih letalskih oblasti, naj začasno ustavijo promet z nadzvočnim letalom, je povedal generalni direktor družbe British Airways Rod Eddington. Britanski urad za preiskovanje letalskih nesreč nam je v luči najnovejših razpoložljivih informacij o nedavni nesreči francoskega letala davi sporočil, da bo skupaj s francoskim uradom za preiskovanje nesreč jutri izdal prepoved potrdila o primernosti letenja letala tipa Concorde, je še povedal Eddington.

Močna potresna dejavnost na severu Nove Zelandije

15. 08. 2000 00.00

Močan potresni sunek z močjo 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici je davi stresel Pacifik, severovzhodno od Nove Zelandije, je sporočil Inštitut geoloških in jedrskih znanosti na svoji spletni strani. Poročil o morebitni škodi ali žrtvah zaenkrat ni. Epicenter potresa je bil 750 kilometrov severovzhodno od vulkanskega otoka White Island na globini 445 kilometrov pod morjem. White Island je 80 kilometrov oddaljen od otoka North Island, velikega otoka na severu Nove Zelandije.

Dvanajst žrtev napada v Moskvi

14. 08. 2000 00.00

Število žrtev bombnega napada v Moskvi se je povzpelo na dvanajst, potem ko je 25-letna ženska davi umrla zaradi hudih opeklin, je poročala tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na moskovsko reševalno službo. Nekaj dni prej je poškodbam podlegla tudi njena sestra. Po napadu v središču Moskve minuli torek se v bolnišnici zdravi še kakih 50 ranjenih. Bomba je eksplodirala v podhodu podzemne železnice v času, ko je bilo na ulicah in podhodih največ ljudi. V eksploziji je bilo sicer ranjenih 97 ljudi, med njimi jih je bilo 16 v kritičnem stanju.

Prek 10.000 udeležencev pohoda Vajencev

12. 08. 2000 00.00

Tradicionalnega pohoda pripadnikov protestantskega reda Vajencev skozi katoliško četrt severnoirskega mesta Londonderry se je danes udeležilo več kot 10.000 ljudi. Pohod je potekal mirno in brez incidentov, čeprav so še davi tamkajšnje oblasti razglasile nevarnost bombnega napada in zaprle glavno železniško progo v mestu.

Spopadi z islamisti v nekdanjih sovjetskih republikah

11. 08. 2000 00.00

V spopadih med vladnimi silami in oboroženimi skupinami islamskih skrajnežev v treh srednjeazijskih državah - Kirgizistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu - je bilo danes ranjenih in ubitih več ljudi, so poročale ruske tiskovne agencije. Uzbekistanski notranji minister Zakir Almatov je sporočil, da so vladne sile uspele razbiti skupino 70 islamistov, ki so se v ponedeljek iz Tadžikistana namestili v redko poseljenem goratem območju. Dodal je, da je bilo v teh spopadih v noči na petek ubitih pet vladnih vojakov, več pa ranjenih, da pa so uspeli "uničiti večino teroristov", ki so se v manjših skupinah razpršili po gorah. Kirgizistanske vladne sile pa so davi skupini od 30 do 40 tadžikistanskih islamistov preprečile prečkanje Kirgizistana. Kot je sporočilo predsedstvo, se je skupina po vsej verjetnosti skušala prebiti v Uzbekistan na pomoč prvi skupini. V spopadih sta bila ranjena najmanj dva kirgizistanska vojaka. Ruske sile, ki so nameščene na meji med Tadžikistanom in Afganistanom, pa so v noči na petek preprečile vdor skupini kakih 40 islamskih upornikov iz Afganistana v Tadžikistan. Prišlo je do izmenjave strelov, vendar žrtev ni bilo. Tudi ta skupina naj bi se namenila pomagat kolegom v Uzbekistan.

Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?

09. 08. 2000 00.00

Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.

Enote ZN že nameščene na jugu Libanona

05. 08. 2000 16.07

Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so že končale davi začeto nameščanje na jugu Libanona, vzdolž meje z Izraelom, ki je po dolgih letih zasedbe maja letos umaknil svoje enote z območja. Operacija nameščanja naj bi sicer po prvotnih napovedih trajala dva dni, ker pa je vse potekalo brez zapletov in ob zglednem sodelovanju libanonskih žandarjev, so namestitev končali že v nekaj urah, je povedal tiskovni predstavnik UNIFIL.

Mirovne sile začele nameščanje v Libanonu

05. 08. 2000 10.48

Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so se davi nameščati na jugu Libanona, vzdož meje z Izraelom, ki je po dolgih letih zasedbe maja letos umaknil svoje enote z območja, poročajo tiskovne agencije. Operacija nameščanja naj bi trajala približno dva dni. Pripadniki modrih čelad se bodo namestili na več kot 20 točkah ob ''modri črti'', ki so jo zarisali Združeni narodi, poleg tega pa bodo obenem okrepili nekdanje položaje mednarodnih sil, so sporočili iz enot UNIFIL.

Filipinski ugrabitelj naredil samomor

04. 08. 2000 16.49

Filipinski državljan Leo Bagasson, ki je po ugrabitvi žene italijanskega založnika in njenega osebnega stražarja včeraj iz Italije prebegnil v Slovenijo, je danes dopoldne v portoroškem hotelu Palace naredil samomor, sta na novinarski konferenci v Kopru povedala direktor Policijske uprave (PU) Koper Emil Čebokli in načelnik koprskega urada kriminalistične policije Srečko Smodiš. 31-letni Filipinec je po prebegu v Slovenijo sinoči v hotelu najel sobo, davi okoli 8. ure pa so vanjo vdrle specialne enote policije. V brezizhodnem položaju se je Filipinec ustrelil v prsi s pištolo beretta kalibra 7,65 mm.

Demonstracije proti teroristom

30. 07. 2000 16.12

Baskovska separatistična organizacija ETA ima razloge za zaskrbljenost in upam, da se bo tega začela kmalu zavedati, je v San Sebastianu, na severu Španije, poudaril španski premier Jose Maria Aznar. To je dejal po koncu žalne slovesnosti, s katero so počastili spomin na nekdanjega guvernerja Baskije Juana Mario Jaureguija, ki sta ga v soboto v Tolosi umorila dva domnevna pripadnika organizacije ETA. Pogreba 47-letnega Jaureguija, ki je sicer zadnja leta živel v Čilu in je v Španijo prišel le na počitnice, se je davi poleg visokih španskih predstavnikov udeležilo več sto ljudi.

Mehiko stresel potres

21. 07. 2000 15.32

V mehiški prestolnici Ciudad de Mexico in v mestu Pueblo, 125 kilometrov vzhodno od prestolnice, so davi zaznali potres 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa, ki je trajal približno minuto, je bilo med zveznima državama Guerrero in Puebla na jugu države. Podatki o morebitnih žrtvah in gmotni škodi še niso znani, je sporočil tamkajšni državni seizmološki center.

Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu

18. 07. 2000 12.34

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.

Oranovci pozivajo k mirnim protestom

14. 07. 2000 15.33

Loža protestantskega reda Viljema Oranskega v severnoirskem mestu Portadown je danes znova pozvala vse protestante, naj na Severnem Irskem pripravijo mirne proteste, potem ko so se razmere v pokrajini po desetih dnevih nasilja začele umirjati.

Hatami odpotoval v Weimar

12. 07. 2000 16.01

Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.

Močan popotresni sunek v Avstriji

11. 07. 2000 16.43

Na vzhodu Avstrije so davi zaznali potres z močjo 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo v kraju Ebreichsdorf, 20 kilometrov južno od avstrijskega glavnega mesta Dunaj. Potres je povzročil manjšo škodo na nekaterih stavbah, o morebitnih ranjenih pa ne poročajo. Po podatkih avstrijskih seizmologov gre za najmočnejši potres na vzhodu Avstrije v zadnjih 20. letih, ki so ga čutili tudi na Slovaškem, Češkem in Madžarskem.

Ruska mafija ustrelila direktorja

10. 07. 2000 15.43

V Jekaterinburgu so neznanci davi ustrelili generalnega direktorja največjega ruskega podjetja za strojegradnjo Uralmaš Olega Belonenka, ki je kasneje v bolnišnici podlegel zaradi hudih poškod glave. Za posledicami strelnih ran je umrl tudi Belonenkov voznik. Napad se je zgodil, ko so neznanci z brozstrelko streljali na Belonenkovo vozilo. Delniška družba Uralmaš z več desettisoč zaposlenimi je največji industrijski objekt na Uralu. Podjetje so ustanovili še v času nekdanje Sovjetske zveze. Nekoč a so tam proizvajali tanke, sedaj pa se med drugim ukvarjajo z izdelavo opreme za rudnike. Letno izdelajo tudi 400.000 ton jekla. Podjetje so v preteklih letih deloma privatizirali. S prestrukturiranjem proizvodnje v civilne namene je podjetje poskušalo ostati konkurenčno na svetovnem trgu. Belonenko je bil generalni direktor od decembra dalje, z imenovanje na ta položaj pa je postal eden izmed najvplivnejših ruskih podjetnikov. S privatizacijo nekdanjih industrijskih obratov in podjetij za izdelavo orožja se je na Uralu razvnela prava vojna za to, kdo bo zasedel vodilne položaje. Jekaterinburg velja za enega izmed središč ruske mafije.

V Intereuropi danes stavkajo

07. 07. 2000 11.56

Ker so bila četrtkova stavkovna pogajanja med Sindikatom cestnega prometa Slovenije (SCPS), ki ima v koprski družbi Intereuropa 650 članov, in upravo družbe neuspešna, so nekateri zaposleni davi ob 7. uri stavkati. Zaposleni stavkajo mirno na svojih delovnih mestih, vozniki pa pri svojih vozilih, je povedal predsednik stavkovnega odbora Zoran Alijevič. Natančno število stavkajočih od 1500 zaposlenih, pa še ni znano, je povedala članica stavkovnega odbora Mirjela Trbižan. Stavka bo trajala do uresničitve stavkovnih zahtev oz. do sklenitve sporazuma z upravo družbe. V navodilih za organiziranje in vodenje stavke pa je med drugim zapisano, da nihče od stavkajočih ne sme motiti poteka skupščine delničarjev, ki se bo v Intereuropi začela danes ob 12. uri.

Ubijalski vročinski val

06. 07. 2000 22.39

Neobičajno visoke temperature za jugovzhodno Evropo so na Hrvaškem v zadnjih dveh dneh zahtevale več kot 40 smrtnih žrtev, v Grčiji sta zaradi vročine umrli dve osebi, iz Romunije pa poročajo, da so letos namerili najvišje temperature v juliju v več kot sto letih. Umrlo je devet oseb.

Verheugen proti zavlačevanju širitve EU

02. 07. 2000 11.39

Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen je voditelje evropskih držav in vlad pozval, naj ne odlašajo z institucionalnimi reformami Evropske unije. V pogovoru za radio Deutschlandfunk je Verheugen davi dejal, da se v Evropi igra z ognjem tisti, ki verjame, da je mogoče z reformami počakati. Komisar je tudi menil, da je treba izkoristiti priložnost za reforme, saj bo čez nekaj let prepozno. ''Ljudje v državah kandidatkah imajo za seboj desetletni korenit transformacijski proces in konkreten cilj pred očmi.

Potres v Solunu in okolici Rima

27. 06. 2000 17.17

Okolico Rima je davi stresel potresni sunek z močjo 4,0 stopnje po Richterjevi lestvici. Središče potresa je bilo zahodno od Rima, na območju Castelli Romani. Potres so čutili tudi prebivalci italijanske prestolnice. Italijanske oblasti še ne poročajo o morebitni škodi.

V brodolomu umrlo 80 potnikov

22. 06. 2000 18.57

V brodolomu ladje na kitajski reki Jangce je davi umrlo najmanj 80 potnikov. V nesreči se je uspelo rešiti le 20 potnikom od približno stotih, ki so bili na ladji. Reševalci so doslej našli sedem trupel, so poročali tamkajšnji mediji. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Luzhou v kitajski pokrajini Sečuan na jugozahodu države, potem ko se je prenatrpana ladja zaradi rečnih vrtincev prevrnila.

Carla Del Ponte prispela v Prištino

20. 06. 2000 13.52

Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je prispela na dvodnevni obisk na Kosovo. Obiskala bo več krajev, kjer potekajo izkopavanja grobišč. Davi je Del Pontejeva obiskala Orahovac na zahodu pokrajine, kjer si bo ogledala mrtvašnico, ki jo je postavilo haaško sodišče, ter tri prizorišča izkopavanj. Med njimi je tudi grobišče v Brestovcu, kjer so našli več deset trupel, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča. Popoldne se bo v Prištini sestala s civilnim upraviteljem Kosova Bernardom Kouchnerjem, v sredo pa bo pripravila novinarsko konferenco. Obisk glavne tožilke haaškega sodišča na Kosovu sodi v okvir turneje po državah nekdanje Jugoslavije, ki jo je začela v Makedoniji, vodila pa jo bo še v Dubrovnik na hrvaški obali ter Črno goro.

Etiopijske enote se umikajo

19. 06. 2000 15.26

Enote Etiopije so se davi umaknile z območja mesta Tesseney na zahodu Eritreje, nedaleč od meje s Sudanom, ki so ga zavzele 14. junija, je sporočila tiskovna predstavnica etiopske vlade Salome Tadesse. Do umika je prišlo, potem ko sta Etiopija in Eritreja včeraj v Alžiru podpisali sporazumu o premirju med državama.

Operacija iskanja orožja v Drenici

15. 06. 2000 13.19

Kakih 300 pripadnikov mednarodnih mirovnih enot KFOR je davi v Drenici, oporišču nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK), začelo operacijo iskanja orožja, ki naj bi trajala dva dni.

Spopadi pri Argunu

15. 06. 2000 13.07

V kraju Argun blizu Groznega so davi potekali hudi spopadi med ruskimi vojaškimi enotami in približno sto čečenskimi uporniki, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na poveljstvo ruskih sil. Po podatkih ruskih vojaških virov je bilo v spopadih ranjenih sedem čečenskih borcev.

Potres v Grčiji

13. 06. 2000 13.48

Območje v bližini grškega otoka Karpatos na jugovzhodu države je zgodaj davi stresel potres z močjo 5,7 stopnje po Richterjevi lestvici, ki pa ni povzročil gmotne škode, so sporočile lokalne oblasti.

Hudi spopadi v Argunu

12. 06. 2000 14.04

V Argunu, 13 kilometrov vzhodno od čečenske prestolnice Grozni, so davi izbruhnili hudi spopadi med čečenskimi uporniki in rusko vojsko, so sporočili ruski viri. Ruska vojska je zato že napotila močne okrepitve na to območje, v napadih na čečenske položaje pa sodelujejo tudi helikopterji.