deklaracije
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Čokova za sodelovanje med univerzami
19. 05. 2001 00.00
V Pragi so zaključili dvodnevno konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, na kateri je 29 evropskih ministrov iz držav podpisnic t.i. bolonjske deklaracije pregledalo njeno uresničevanje. V junija 1999 sprejeti bolonjski deklaraciji so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva s ciljem do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor. Praškega vrha se je z delegacijo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, saj je Slovenija podpisnica omenjene deklaracije. Čokova je komunike, v katerem so začrtali nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, in so ga sprejeli s konsenzom, označila za dober korak naprej na tem področju.
MSi bo zahtevala odstop ministra Kebra
14. 05. 2001 00.00
V primeru, da bo večina volivk in volivcev na junijskem referendumu zavrnila novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo bo Mlada Slovenija (MSi), podmladek Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke (NSi), zahtevala odstop ministra za zdravje Dušana Kebra, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik aprila ustanovljene MSi Jernej Pavlin.
Teden v znamenju Evrope
07. 05. 2001 00.00
Delegacija Evropske komisije v Ljubljani in vladni urad za informiranje ob 9. maju - dnevu Evrope že četrto leto zapored pripravljata vrsto prireditev, s katerimi želita širši javnosti približati problematiko evropskega združevanja in povezovanja, širitve Evropske unije in slovenskega vključevanja vanjo. Prireditve bodo potekale ta teden.
Z mednarodnim sodelovanjem do zaščite okolja
30. 04. 2001 00.00
Ob koncu okoljskega vrha šefov držav in vlad 16 držav karpatsko-podonavske regije v Bukarešti so danes udeleženci podpisali skupno deklaracijo, v kateri so poudarili pomen regionalnega in mednarodnega sodelovanja pri zaščiti okolja v regiji ter potrebo po sprejetju konkretnih ukrepov za trajnostni razvoj, zavzeli pa so se tudi za skupno delovanje v okviru regionalnega programa za obnovo okolja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Predstavniki 16 držav so opozorili še, da je narava na območju resno ogrožena, posledice onesnaževanja pa dolgotrajne.
Sabor sprejel izhodišča za pogajanja
05. 03. 2001 00.00
Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je na današnji zaprti seji sprejel pogajalska izhodišča hrvaške vlade za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo. Odbor je sprejel tudi osnutek deklaracije o sodelovanju hrvaškega sabora in slovenskega državnega zbora.
Protestni shod proti globalizaciji
03. 03. 2001 00.00
Več kot 3000 demonstrantov, pripadnikov okoljevarstvenih in drugih nevladnih skupin, se je v Trstu udeležilo shoda proti ministrskemu srečanju sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) in proti globalizaciji. Shod, ki ga je organizirala Mreža proti G-8, je minil brez incidentov. Italijanski minister za okolje Willer Bordon je po protestnem shodu povedal, da ni dvomil v miren potek protestov.
Nove demonstracije v podporo Norcu
13. 02. 2001 00.00
Zaradi napovedi o aretaciji upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca so tudi za ta teden napovedani protesti v nekaterih hrvaških mestih. Združenja hrvaških veteranov in vojnih invalidov bodo danes organizirala proteste v Vinkovcih, jutri v Puli in v četrtek v Zagrebu, in sicer v središču mesta na Markovem trgu, kjer sta sedeža hrvaškega sabora in vlade.
Ustanovitev Gibanja za pravice študentov
30. 01. 2001 00.00
S podpisom Deklaracije o študentskih pravicah so poslanska skupina Novi val Študentskega parlamenta Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) ter nekatera druga študentska združenja in organizacije ustanovili Gibanje za pravice študentov Novi val.
Seleznjov v Sloveniji
29. 01. 2001 00.00
Doslej najvišji ruski državnik, ki je obiskal Slovenijo, je dejal, da je to šele začetek dialoga med državama. Kljub temu so se danes vsaj bežno dotaknili tudi zelo zapletenih vprašanj. Eno takšnih je vprašanje dolgov bivše Sovjetske zveze do nekdanje Jugoslavije. Seleznjov je dejal, da so se razgovori o sukcesiji med državami nekdanje Jugoslavije že začeli, saj obstaja na obeh straneh velik interes za aktivno sodelovanje.
Streljanje na meji med Kosovom in Srbijo
28. 12. 2000 00.00
Na območju administrativne meje med Srbijo in Kosovom so albanski uporniki pozno sinoči in danes zgodaj zjutraj obstreljevali srbsko policijo. Uporniki so proti policiji iz vasi 195144urđevac, ki leži znotraj varnostnega območja kakih 10 kilometrov severno od Bujanovca, izstrelili šest granat, je sporočil predstavnik policije. Streljanje je bilo slišati v Bujanovcu, je še povedal predstavnik policije in dodal, da v napadih ni bil nihče ranjen.
Deklaracija o položaju na jugu Srbije <BR>
27. 12. 2000 00.00
Zgornji dom jugoslovanske skupščine je danes sprejel vladni predlog deklaracije o položaju na administrativni meji s Kosovom, v kateri ZRJ od Varnostnega sveta ZN zahteva, naj čimprej sprejme ukrepe za takojšen umik albanskih upornikov z območja na jugu Srbije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Deklaracijo obravnava tudi spodnji dom jugoslovanske skupščine, ki naj bi jo sprejel jutri.
Bajuk in Janša v Budimpešti
15. 12. 2000 00.00
V Budimpešti se je začela druga konferenca srednjeevropskih desnosredinskih strank, na kateri sodelujeta tudi predsednika strank Koalicije Slovenija, Andrej Bajuk in Janez Janša. Na srečanju bodo udeleženci razpravljali o zunanji in socialni politiki ter političnem sodelovanju desnosredinskih strank. Konferenca se bo končala jutri s sprejemom sklepne deklaracije.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.
Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Na Bledu o visokem šolstvu
16. 11. 2000 00.00
Na Bledu se je sestal stalni odbor za visoko šolstvo in znanost pri evropskem delu organizacije Izobraževalna internacionala. Osemnajst udeležencev, predvsem iz zahodne Evrope, se bo osredotočilo na izvajanje Sorbonske in Bolonjske deklaracije, ki zadevata reformo visokega šolstva, beseda pa bo tekla tudi o analizi raziskave o visokem šolstvu in kriterijih za preverjanje kakovosti ter proaktivni sindikalni strategiji poklicnega razvoja za visokošolske učitelje. Po končanem zasedanju stalnega odbora - slovenski član v njem je predsednik glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Janez Stergar - se bo jutri začela, v soboto pa nadaljevala in končala okrogla miza z naslovom Kakovost v visokem izobraževanju. Pripravljata jo Izobraževalna internacionala in SVIZ.
Sklenili letošnji vrh CEFTA
15. 11. 2000 00.00
V Varšavi so s podpisom deklaracije sklenili redno letno srečanje predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Enodnevnega vrha so se udeležili premieri Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, Slovenijo in Romunijo pa sta zastopala ministra, pristojna za trgovino. Poleg vnaprej pripravljene deklaracije so na varšavskem vrhu CEFTA sprejeli še osem dodatnih sklepov, med katerimi najbolj izstopajo tisti, ki se navezujejo na iskanje novih možnosti reševanja sporov med pogodbenicami ter na soočenje z organiziranim kriminalom na celotnem območju CEFTA.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
Bosanski Hrvati sklicali referendum
29. 10. 2000 00.00
Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.
Srbski voditelji podpisali deklaracijo
25. 10. 2000 00.00
Srbski politični voditelji na Kosovu so danes v navzočnosti ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka podpisali deklaracijo, v kateri zahtevajo popolne informacije o izginulih ali ugrabljenih osebah med zadnjo vojno v pokrajini. Deklaracija se nanaša na pripadnike vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Srbski voditelji obenem pozivajo oblasti v Beogradu, naj pospešijo sodne procese proti vsem političnim zapornikom v srbskih zaporih. Holbrooke je podpis omenjene deklaracije označil za velik dosežek. Obenem je izrazil upanje, da bodo "spremembe v Beogradu" ustvarile nove možnosti za medsebojno sodelovanje in reševanje obstoječih težav na Kosovu. Ameriški diplomat je še pozval srbske voditelje v pokrajini, naj pretehtajo svojo odločitev o bojkotu sobotnih lokalnih volitev.
ZN o razmerah na palestinskih območjih
19. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je pozno sinoči začela izredno posebno zasedanje o valu nasilja na palestinskih ozemljih, ki ga bo nadaljevala danes z 41 napovedanimi govorniki. Prvi dan zasedanja so govorili le predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, Izraela, Senegala in Južnoafriške republike. Palestinski predstavnik Naser al Kidva je Izraelce obtožil, da so v zadnjih treh tednih pobili več kot 90 Palestincev, 3.000 pa ranili. "Prve tri dni izraelske krvave kampanje palestinska stran ni izstrelila niti enega naboja," je dejal palestinski predstavnik. Predstavnik Izraela Jehuda Lancry pa je dejal, da je razprava v generalni skupščini v nasprotju z duhom deklaracije po vrhunskem srečanju v egiptovskem Šarm el Šejku in lahko škoduje prizadevanjem za prekinitev nasilja. Palestinske oblasti je obtožil, da razpihujejo nasilje, ko prek medijev pozivajo k napadom na izraelske državljane. Al Kidva je medtem opozoril, da na vrhu v Šarm el Šejku niso podpisali skupne izjave in da je dogovor poln dvoumnosti. "Ob tem ostaja stalno prisotna bojazen, da Izrael, tako kot doslej, znova ne bo spoštoval dogovorjenega," je dejal palestinski predstavnik v ZN in izrazil upanje, da bo hitra preiskava o vzrokih za zadnji izbruh nasilja pomagala k umiritvi razmer.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
Naslov članka
13. 10. 2000 00.00
V organizaciji Sveta Evrope poteka v Strasbourgu od 11. do 13. oktobra evropska konferenca proti rasizmu z naslovom Vsi drugačni, vsi enakopravni - Od načela k praksi, na kateri sodeluje tudi slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana.
Nezaupnica Račanu?
05. 10. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je danes na dnevni red prvega jesenskega zasedanja uvrstil tudi predlog opozicijske Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o nezaupnici hrvaškemu premieru Ivici Račanu in notranjemu ministru Šimetu Lučinu.
Zasedanje Pakta stabilnosti
12. 09. 2000 00.00
V Zagrebu poteka dvodnevno zasedanje predsednikov
Končan Vrh tisočletja
09. 09. 2000 00.00
S podpisom Deklaracije tisočletja se je sinoči v palači Združenih narodov v New Yorku končal Vrh tisočletja, največje srečanje državnikov v zgodovini. Deklaracija, ki vsebuje številne obljube o mirni in boljši prihodnosti sveta, predvsem za najrevnejše države, pa je, to vemo vsi, le simbolne narave.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Američani proslavili 224. rojstni dan
05. 07. 2000 11.29
Američani so včeraj proslavili 224. rojstni dan svoje države, ki je uradno nastala 4. julija leta 1776 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 kolonij razglasilo neodvisnost od britanske krone. Značilnosti praznovanja se v zadnjih dvesto letih niso preveč spreminjale, saj sta osrednja dogodka praznovanja zbiranje družin na piknikih ob ražnju in tradicionalni ognjemeti, med katerimi je letos prevladoval ognjemet trgovskega podjetja Macy's v New Yorku, ki naj bi bil največji v zgodovini človeštva. Osrednja proslava je letos potekala prav tako v New Yorku, kjer se je zbralo okrog 30.000 različnih plovil, predsednik ZDA Bill Clinton pa je odprl Mednarodno pomorsko parado vojaških ladij in hkrati parado jadrnic z vsega sveta.