dolg
Znanstveniki v nosu človeka odkrili čutilo za ljubezen
03. 10. 1998 10.06
Znanstveniki v Berlinu so v nosu človeka odkrili čutilo za vonj ljubezni, ki po besedah predstavnice berlinske klinike Charite, Silvie Schattenfroh, ''deluje povsem podzavestno''. Ljudje zaznajo spolne vonjave ne glede na to, ali ti močno dišijo ali smrdijo.
Zunanji dolg Hrvaške v juniju 7,27 milijarde dolarjev
27. 09. 1998 09.16
Zunanji dolg Hrvaške je konec junija znašal 7,27 milijarde dolarjev, kar je po podatkih Hrvaške narodne banke za 11,2 milijona dolarjev manj kot maja letos. Obveznosti iz naslova srednjeročnih in dolgoročnih posojil so se povečale za 7,8 milijona dolarjev na 6,61 milijarde dolarjev, medtem ko so obveznosti iz kratkoročnih posojil znašale 652 milijona dolarjev, kar je za 19 milijonov dolarjev manj kot mesec poprej.
Honda predstavila novega roadstera
26. 09. 1998 10.12
Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je predstavil prototip svojega novega športnega vozila roadster, ki naj bi na trg prišel v naslednjih petih letih, predstavljal pa naj bi konkurenco ostalim proizvajalcem športnih vozil. Omenjeni avtomobil naj bi po prvih ocenah stal med 37.000 in 49.000 mark, kar po mnenju predstavnikov podjetja predstavlja dovolj nizko ceno, da se bodo lahko spustili v konkurenčni boj. Kot sporočajo iz podjetja, bo novi roadster 4,11 metra dolg in 1,75 metra širok, ''krasil'' pa ga bo dvolitrski štiricilindrični motor z 240 konjskimi močmi.
Devizne rezerve Slovenije konec julija nekaj več kot 4,5 milijarde dolarjev
16. 09. 1998 12.52
Slovenske devizne rezerve so konec julija letos znašale 4,520 milijarde dolarjev. To je za 16,3 milijona dolarjev manj kot mesec prej, vseeno pa so devizne rezerve presegle skupni zunanji dolg države, ki je zadnji dan letošnjega julija znašal nekaj več kot 4,475 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, avgustovske številke Biltena Banke Slovenije.
Poplave v Mehiki in Tajskem; v Bangladešu popušča jez
09. 09. 1998 12.16
Po silovitih padavinah na jugu Mehike je od konca minulega tedna življenje izgubilo 32 ljudi. Kot so v torek sporočile oblasti zvezne države Chiapas, pogrešajo najmanj 25 oseb. Območje Chiapasa ob Pacifiku so že razglasili za prizadeto območje. Poplave so uničile kakih 50 indijanskih vasi.
Rexrodt o ruskem dolgu Nemčiji
25. 08. 1998 12.00
Nemški finančni minister Guenter Rexrodt je danes za poslovni dnevnik Handelsblatt povedal, da Rusija dolguje Nemčiji 75,8 milijard nemških mark. Rexrodt je pojasnil, da se je dolg 53,7 milijard mark prenesel od dolga nekdanje Sovjetske zveze.
Pogoji za preoblikovanje ruskega notranjega dolga bodo znani še danes
25. 08. 1998 10.09
Pogoji za preoblikovanje ruskega notranjega dolga, ki jih mednarodni finančni trgi z nestrpnostjo pričakujejo že devet dni, naj bi bili javno objavljeni danes, poročajo ruske agencije, ki se sklicujejo na izjavo neimenovanega vira blizu začasnega ruskega premiera Viktorja Černomirdina.
HEP nekoliko zmanjšal dolg za električno energijo
25. 08. 1998 09.33
V finančni službi Nuklearne elektrarne Krško (NEK) so potrdili, da se je včeraj dolg Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za letos dobavljeno električno energijo iz nuklearke zmanjšal za približno 124 milijonov tolarjev. Dolg tamkajšnjega elektrogospodarstva za letos dobavljeno električno energijo se je s tem zmanjšal s prejšnjih malo več kot 2,6 milijarde tolarjev na nekaj manj kot 2,5 milijarde tolarjev. Kot so pojasnili v finančni službi, je šlo za negotovinsko plačilo oziroma za kompenzacijo.
Sarkofag Karla Velikega bodo restavrirali v Berlinu
19. 08. 1998 13.29
Po napovedih iz muzeja v Paderbornu bodo sarkofag Karla Velikega, ki je več kot 1100 let shranjen v francoskem mestu Aix-la-Chapelle, restavrirali v Berlinu. Z izjemo ''ugrabitve'' s strani Napoleonove vojske leta 1794 ni rimski sarkofag, ki ga je Karel Veliki prinesel iz Italije, nikdar zapustil omenjenega francoskega mesta. Sarkofag, okrašen z mitološkimi prizori, naj bi predstavljal predvsem vezni člen med rimskimi cesarji in karolinškimi voditelji. Leta 1843 se je sarkofag ob prenosu v katedralo v Aix-la-Chapelle razlomil na 12 kosov in vse od takrat je zaradi slabega popravila v ''obžalovanja vrednem stanju'', kot menijo strokovnjaki. Zato naj bi sarkofag, dolg 2,2 metra, restavrirali v muzeju antikvitet in bizantinskih umetnin v Berlinu. Okostje Karla Velikega, ki naj bi ga ob smrti leta 814 položili v omenjeni sarkofag, je od leta 1215 shranjeno v zlatem oltarju v katedrali v Aixu. Restavrirani sarkofag naj bi prihodnje poletje predstavili na razstavi umetnosti in kulture iz karolinške dobe, ki jo pripravljajo v nemškem mestu Paderborn.
Zunanji dolg ZRJ presegel 20 milijard DEM
17. 08. 1998 07.36
Zunanji dolg ZR Jugoslavije znaša po poročanju dnevnika NT Plus 20,4 milijarde DEM, letne obresti pa še približno milijardo do poldrugo milijardo. Skupaj z notranjim dolgom naj bi bila država zadolžena kar za 30 milijard mark. Dolg deviznim varčevalcem znaša 6,5 milijarde mark, še milijardo pa država dolguje za obresti. Neizplačane obveznosti iz državnega proračuna so dosegle 3,9 milijarde mark, kamor je vračunan dolg do upokojencev v višini 1,5 milijarde mark.
Washington Post: ZRJ na robu gospodarskega zloma
10. 08. 1998 08.35
Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je s svojo politiko in vojno na Kosovu zabredla na rob gospodarskega zloma, piše časnik Washington Post, ki ga povzema neodvisna jugoslovanska agencija Beta.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Hrvaška plačala del dolga za električno energijo
04. 08. 1998 13.25
Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je danes Nuklearni elektrarni Krško (NEK) nakazalo približno 188 milijonov tolarjev (dva milijona nemških mark), kar pa je le del zneska na računu v višini 486 milijonov tolarjev, ki je v plačilo zapadel danes, so povedali v informativni službi NEK. Za plačilo fakture, ki bi jo morali Hrvatje poravnati danes, tako ostaja še približno 300 milijonov tolarjev.
Pantani pred zadnjo etapo z več kot tremi minutami prednosti
02. 08. 1998 10.12
Kolesarji so na dirki Po Franciji v soboto končali predzadnjo etapo, 52 kilometrov dolg kronometer v Le Creusotu. Zmagal je lanski zmagovalec Nemec Jan Ullrich, toda možnosti za obrambo naslova nima prav veliko. Italijan Marco Pantani, na kronometru je bil tretji, ima namreč v skupnem seštevku še vedno več kot tri minute prednosti pred nedeljsko zadnjo etapo od Meluna do Pariza.
Eles odklopil prva dva daljnovoda
30. 07. 1998 16.25
Elektro Slovenija (Eles) je okrog 12. ure izklopil prva dva daljnovoda, po katerih Slovenija pošilja električno energijo Hrvaški. Gre za dva 400-kilovoltna daljnovoda, in sicer Krško - Zagreb 1 in Krško - Zagreb 2, so povedali v Elesu.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Hrvaška zanika dolg JE Krško
26. 06. 1998 14.00
Generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir Begović se je v pogovoru za Globus odzval na izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca, ki se je v pogovoru za omenjeni časnik dotaknil spora med Hrvaško in Slovenijo v zvezi z jedrsko elektrarno Krško. Begović odločno zanika, da Hrvaška JE Krško dolguje 225 milijonov nemških mark. "JE Krško ne dolgujemo ničesar. Smo njeni solastniki in pokrivamo stroške proizvodnje," je poudaril Begović. Dodal je, da se hrvaški "dolg" lahko nanaša le na neplačane račune različnim dobaviteljem nuklearke. Za 225 milijoni nemških mark, o katerih je govoril minister Frlec, se skriva nekaj drugega. Mi lahko približno ugotovimo, od kod izhaja ta vsota, pravi Begović. Omenjeno vsoto po njegovih besedah sestavlja umetno ustvarjena izguba, ki jo je s pomočjo računovodske "gimnastike" prikazala slovenska stran, in sicer tako, da je vse revalorizacijske učinke svojih kreditnih obveznosti za izgradnjo JE s finančno-računovodskimi metodami prikazala kot izgubo na hrvaški strani.
Ženske cenijo zveste, humorne in inteligentne moške
17. 06. 1998 07.39
Ženske si želijo moške, ki so zvesti, imajo smisel za humor in so inteligentni. Tako kažejo izidi ankete med 500 nemškimi ženskami v starosti od 18 do 25 let, ki jih objavlja hamburška revija Stern. Kar 98 odstotkov vprašanih od svojega partnerja pričakuje brezpogojno zvestobo, 96 odstotkov zahteva humor, 92 odstotkov pa inteligenco. O partnerju, ki je "dober v postelji", sanja 72 odstotkov vprašanih. Edino, kar moškemu ni več potrebno, je dolg bančni račun. Niti vsaka peta ženska ne ceni več bogatega življenjskega sopotnika. Mlade ženske menijo, da lahko kar same poskrbijo zase.
Odprli 18 km dolg most nad danskim Store Baeltom
05. 06. 1998 13.43
Danski kronski princ Frederik je danes odprl 18 kilometrov dolg cestni most nad Store Baeltom (Velikim pasom), ki bo otok Sjaelland s Koebenhavnom povezal z dansko celino. S tem so se začele tridnevne otvoritvene slovesnosti, na katerih pričakujajo 200.000 obiskovalcev. Most bo po en dan odprt za pešce, kolesarje in rolkarje.
Piloti že tretji dan stavkajo
03. 06. 1998 10.50
Stavka pilotov francoske letalske družbe Air France se danes nadaljuje že tretji dan. Obenem naj bi se danes popoldne nadaljevala tudi pogajanja za njen konec. Po sinočnjem prvem krogu pogajanj je najpomembnejši sindikat pilotov še enkrat zagrozil, da bo delavski boj "verjetno dolg in težak". Ne izključuje možnosti, da se utgene stavka po potrebi zavleči v prihodnji teden, ko se v Franciji začenja svetovno nogometno prvenstvo. Vodstvo Air Franca je nakazalo pripravljenost na kompromis, vendar zaenkrat ne odstopa od načrta, po katerem naj bi pri pilotih prihranilo 150 milijonov mark.
V okviru akcije Dobrodošli. Doma
27. 05. 1998 16.10
V podporo akciji "Dobrodošli. Doma", ki poteka pod sloganom "Dolg vikend so kratke počitnice", so v Centru za promocijo turizma in v Nacionalnem turističnem združenju pripravili niz brezplačnih seminarjev. Z njimi želijo oblikovalcem turistične ponudbe predstaviti koncept in zamisel kratkih počitnic in jim pomagati pri oblikovanju tržno zanimivih ponudb in njihovem posredovanju na trg.
Slovaški dolg približno 10,5 milijarde dolarjev
26. 05. 1998 08.11
Slovaški dolg do tujine je konec februarja letos znašal 10,5 milijarde tolarjev, kar je za 0,6 milijarde dolarjev več kot konec leta 1997. Po podatkih centralne banke se je dolg vlade in centralne banke v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za sto milijonov dolarjev na 1,8 milijarde dolarjev, medtem ko so se obveznosti bank in podjetij do tujine povečale za 700 milijonov dolarjev na 8,7 milijarde dolarjev. Kratkoročne bruto obveznosti do tujih posojilodajalcev so februarja znašale 4,7 milijarde dolarjev, medtem ko so ostalo dolgoročna posojila. Kot v svojem poročilu še navaja centralna banka, se je zunanji dolg na prebivalca znižal z januarskih 1990 dolarjev na februarskih 1982 dolarjev.
V Ukrajini napovedali odpuščanja državnih uslužbencev
18. 05. 1998 08.43
Ukrajinska vlada je napovedala, da bo zaradi pomanjkanja sredstev za plače začela množično odpuščati državne uslužbence. Namestnik premiera Sergej Tigipko, zadolžen za gospodarska vprašanja, je v pogovoru za tednik Zerkalo Nedeli, dejal, da morajo priznati, da si Ukrajina ne more privoščiti sedanjega obsega vojske, policije ali aparata izvršne oblasti. Povedal je, da namerava vlada letos odpustiti 300.000, prihodnje leto pa še 400.000 uslužbencev, saj nimajo dovolj sredstev, najemanje novih tujih posojil pa bi vodilo v katastrofo. Tuji dolg Ukrajine trenutno znaša 10,2 milijardi dolarjev.
Napis iz trabantov v Guinnessovo knjigo rekordov?
06. 05. 1998 09.18
Lastniki trabantov so v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko iz svojih avtomobilov v soboto oblikovali 100 metrov dolg in enajst metrov širok napis "trabi". Prireditelji so hoteli z oblikovanjem po njihovih podatkih najdaljšega klasičnega napisa "trabi" na svetu priti v Guinnessovo knjigo rekordov. Opazovalci, ki so si umetnino ogledali iz zraka, so bili vsekakor mnenja, da je njihova "pisava" težko čitljiva. Na srečanje v Anklamu, ki se je pričelo v četrtek, je s svojimi avtomobili prispelo 580 lastnikov trabantov.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Madžarski pek spekel tono težak sirov zavitek
28. 04. 1998 07.38
Madžarski pek Gyula Gara je ta konec tedna spekel tono težak sirov zavitek, da bi se tako zapisal v Guinessovo knjigo rekordov. Ambicioznemu peku je pri delu pomagalo 15 pomočnikov rezultat pa je 12,32 metra dolg, 62 centimetrov širok in 9,8 centimetrov debel zavitek. Za orjaško pecivo so porabili 300 kg moke in prav toliko sladkorja, 20 kg čokolade, 70 kg smetane, zavitek pa so na koncu prelili še s 100 litri stepene smetane.
Čokoladni Titanik za majhne bolnike
13. 04. 1998 09.45
V mestu Romans na jugu Francije je proizvajalec čokolade na željo neke deklice, oboževalke Leonarda Di Capria, zvezde Cameronove uspešnice Titanik, izdelal čokoladno repliko ladje. Didier Gibausset je s pomočnikom naredil kalup iz kartona in plastike, v katerega je vlil črno in belo čokolado. Čokoladni Titanik je dolg 1,20 metra in težak osem in pol kilogramov. Reševalni čolnički so narejeni iz črne čokolade, prav tako ograje in dimniki, vrvi pa iz skladkorja. Pred veliko razpoko na desni strani trupa ladje je kuhar postavil ledenik iz sladkorja. Čokoladni Titanik bo domiselni Francoz poklonil mladim bolnikom otroškega oddelka v lokalni bolnišnici.