dolg
Zunanji dolg ZRJ presegel 20 milijard DEM
17. 08. 1998 07.36
Zunanji dolg ZR Jugoslavije znaša po poročanju dnevnika NT Plus 20,4 milijarde DEM, letne obresti pa še približno milijardo do poldrugo milijardo. Skupaj z notranjim dolgom naj bi bila država zadolžena kar za 30 milijard mark. Dolg deviznim varčevalcem znaša 6,5 milijarde mark, še milijardo pa država dolguje za obresti. Neizplačane obveznosti iz državnega proračuna so dosegle 3,9 milijarde mark, kamor je vračunan dolg do upokojencev v višini 1,5 milijarde mark.
Washington Post: ZRJ na robu gospodarskega zloma
10. 08. 1998 08.35
Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je s svojo politiko in vojno na Kosovu zabredla na rob gospodarskega zloma, piše časnik Washington Post, ki ga povzema neodvisna jugoslovanska agencija Beta.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Hrvaška plačala del dolga za električno energijo
04. 08. 1998 13.25
Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je danes Nuklearni elektrarni Krško (NEK) nakazalo približno 188 milijonov tolarjev (dva milijona nemških mark), kar pa je le del zneska na računu v višini 486 milijonov tolarjev, ki je v plačilo zapadel danes, so povedali v informativni službi NEK. Za plačilo fakture, ki bi jo morali Hrvatje poravnati danes, tako ostaja še približno 300 milijonov tolarjev.
Pantani pred zadnjo etapo z več kot tremi minutami prednosti
02. 08. 1998 10.12
Kolesarji so na dirki Po Franciji v soboto končali predzadnjo etapo, 52 kilometrov dolg kronometer v Le Creusotu. Zmagal je lanski zmagovalec Nemec Jan Ullrich, toda možnosti za obrambo naslova nima prav veliko. Italijan Marco Pantani, na kronometru je bil tretji, ima namreč v skupnem seštevku še vedno več kot tri minute prednosti pred nedeljsko zadnjo etapo od Meluna do Pariza.
Eles odklopil prva dva daljnovoda
30. 07. 1998 16.25
Elektro Slovenija (Eles) je okrog 12. ure izklopil prva dva daljnovoda, po katerih Slovenija pošilja električno energijo Hrvaški. Gre za dva 400-kilovoltna daljnovoda, in sicer Krško - Zagreb 1 in Krško - Zagreb 2, so povedali v Elesu.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Hrvaška zanika dolg JE Krško
26. 06. 1998 14.00
Generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir Begović se je v pogovoru za Globus odzval na izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca, ki se je v pogovoru za omenjeni časnik dotaknil spora med Hrvaško in Slovenijo v zvezi z jedrsko elektrarno Krško. Begović odločno zanika, da Hrvaška JE Krško dolguje 225 milijonov nemških mark. "JE Krško ne dolgujemo ničesar. Smo njeni solastniki in pokrivamo stroške proizvodnje," je poudaril Begović. Dodal je, da se hrvaški "dolg" lahko nanaša le na neplačane račune različnim dobaviteljem nuklearke. Za 225 milijoni nemških mark, o katerih je govoril minister Frlec, se skriva nekaj drugega. Mi lahko približno ugotovimo, od kod izhaja ta vsota, pravi Begović. Omenjeno vsoto po njegovih besedah sestavlja umetno ustvarjena izguba, ki jo je s pomočjo računovodske "gimnastike" prikazala slovenska stran, in sicer tako, da je vse revalorizacijske učinke svojih kreditnih obveznosti za izgradnjo JE s finančno-računovodskimi metodami prikazala kot izgubo na hrvaški strani.
Ženske cenijo zveste, humorne in inteligentne moške
17. 06. 1998 07.39
Ženske si želijo moške, ki so zvesti, imajo smisel za humor in so inteligentni. Tako kažejo izidi ankete med 500 nemškimi ženskami v starosti od 18 do 25 let, ki jih objavlja hamburška revija Stern. Kar 98 odstotkov vprašanih od svojega partnerja pričakuje brezpogojno zvestobo, 96 odstotkov zahteva humor, 92 odstotkov pa inteligenco. O partnerju, ki je "dober v postelji", sanja 72 odstotkov vprašanih. Edino, kar moškemu ni več potrebno, je dolg bančni račun. Niti vsaka peta ženska ne ceni več bogatega življenjskega sopotnika. Mlade ženske menijo, da lahko kar same poskrbijo zase.
Odprli 18 km dolg most nad danskim Store Baeltom
05. 06. 1998 13.43
Danski kronski princ Frederik je danes odprl 18 kilometrov dolg cestni most nad Store Baeltom (Velikim pasom), ki bo otok Sjaelland s Koebenhavnom povezal z dansko celino. S tem so se začele tridnevne otvoritvene slovesnosti, na katerih pričakujajo 200.000 obiskovalcev. Most bo po en dan odprt za pešce, kolesarje in rolkarje.
Piloti že tretji dan stavkajo
03. 06. 1998 10.50
Stavka pilotov francoske letalske družbe Air France se danes nadaljuje že tretji dan. Obenem naj bi se danes popoldne nadaljevala tudi pogajanja za njen konec. Po sinočnjem prvem krogu pogajanj je najpomembnejši sindikat pilotov še enkrat zagrozil, da bo delavski boj "verjetno dolg in težak". Ne izključuje možnosti, da se utgene stavka po potrebi zavleči v prihodnji teden, ko se v Franciji začenja svetovno nogometno prvenstvo. Vodstvo Air Franca je nakazalo pripravljenost na kompromis, vendar zaenkrat ne odstopa od načrta, po katerem naj bi pri pilotih prihranilo 150 milijonov mark.
V okviru akcije Dobrodošli. Doma
27. 05. 1998 16.10
V podporo akciji "Dobrodošli. Doma", ki poteka pod sloganom "Dolg vikend so kratke počitnice", so v Centru za promocijo turizma in v Nacionalnem turističnem združenju pripravili niz brezplačnih seminarjev. Z njimi želijo oblikovalcem turistične ponudbe predstaviti koncept in zamisel kratkih počitnic in jim pomagati pri oblikovanju tržno zanimivih ponudb in njihovem posredovanju na trg.
Slovaški dolg približno 10,5 milijarde dolarjev
26. 05. 1998 08.11
Slovaški dolg do tujine je konec februarja letos znašal 10,5 milijarde tolarjev, kar je za 0,6 milijarde dolarjev več kot konec leta 1997. Po podatkih centralne banke se je dolg vlade in centralne banke v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za sto milijonov dolarjev na 1,8 milijarde dolarjev, medtem ko so se obveznosti bank in podjetij do tujine povečale za 700 milijonov dolarjev na 8,7 milijarde dolarjev. Kratkoročne bruto obveznosti do tujih posojilodajalcev so februarja znašale 4,7 milijarde dolarjev, medtem ko so ostalo dolgoročna posojila. Kot v svojem poročilu še navaja centralna banka, se je zunanji dolg na prebivalca znižal z januarskih 1990 dolarjev na februarskih 1982 dolarjev.
V Ukrajini napovedali odpuščanja državnih uslužbencev
18. 05. 1998 08.43
Ukrajinska vlada je napovedala, da bo zaradi pomanjkanja sredstev za plače začela množično odpuščati državne uslužbence. Namestnik premiera Sergej Tigipko, zadolžen za gospodarska vprašanja, je v pogovoru za tednik Zerkalo Nedeli, dejal, da morajo priznati, da si Ukrajina ne more privoščiti sedanjega obsega vojske, policije ali aparata izvršne oblasti. Povedal je, da namerava vlada letos odpustiti 300.000, prihodnje leto pa še 400.000 uslužbencev, saj nimajo dovolj sredstev, najemanje novih tujih posojil pa bi vodilo v katastrofo. Tuji dolg Ukrajine trenutno znaša 10,2 milijardi dolarjev.
Napis iz trabantov v Guinnessovo knjigo rekordov?
06. 05. 1998 09.18
Lastniki trabantov so v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko iz svojih avtomobilov v soboto oblikovali 100 metrov dolg in enajst metrov širok napis "trabi". Prireditelji so hoteli z oblikovanjem po njihovih podatkih najdaljšega klasičnega napisa "trabi" na svetu priti v Guinnessovo knjigo rekordov. Opazovalci, ki so si umetnino ogledali iz zraka, so bili vsekakor mnenja, da je njihova "pisava" težko čitljiva. Na srečanje v Anklamu, ki se je pričelo v četrtek, je s svojimi avtomobili prispelo 580 lastnikov trabantov.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Madžarski pek spekel tono težak sirov zavitek
28. 04. 1998 07.38
Madžarski pek Gyula Gara je ta konec tedna spekel tono težak sirov zavitek, da bi se tako zapisal v Guinessovo knjigo rekordov. Ambicioznemu peku je pri delu pomagalo 15 pomočnikov rezultat pa je 12,32 metra dolg, 62 centimetrov širok in 9,8 centimetrov debel zavitek. Za orjaško pecivo so porabili 300 kg moke in prav toliko sladkorja, 20 kg čokolade, 70 kg smetane, zavitek pa so na koncu prelili še s 100 litri stepene smetane.
Čokoladni Titanik za majhne bolnike
13. 04. 1998 09.45
V mestu Romans na jugu Francije je proizvajalec čokolade na željo neke deklice, oboževalke Leonarda Di Capria, zvezde Cameronove uspešnice Titanik, izdelal čokoladno repliko ladje. Didier Gibausset je s pomočnikom naredil kalup iz kartona in plastike, v katerega je vlil črno in belo čokolado. Čokoladni Titanik je dolg 1,20 metra in težak osem in pol kilogramov. Reševalni čolnički so narejeni iz črne čokolade, prav tako ograje in dimniki, vrvi pa iz skladkorja. Pred veliko razpoko na desni strani trupa ladje je kuhar postavil ledenik iz sladkorja. Čokoladni Titanik bo domiselni Francoz poklonil mladim bolnikom otroškega oddelka v lokalni bolnišnici.
Potresni jarek pod središčem Los Angelesa
10. 04. 1998 09.30
Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.
Letošnja akcija CPTS z naslovom Dobrodošli. Doma
07. 04. 1998 17.11
Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) je na gradu Bistra pri Vrhniki predstavil letošnjo akcijo spodbujanja domačih gostov k odkrivanju Slovenije z imenom <I>Dobrodošli. Doma</I>. Namen akcije, ki bo potekala pod geslom <I>Dolg vikend so kratke počitnice</I>, je uveljaviti preživljanje kratkih počitnic v Sloveniji kot običajno obliko kakovostnega preživljanja prostega časa in dopolnitev h klasičnemu daljšemu letnemu dopustu.
Odprli najdaljši viseči most na svetu
05. 04. 1998 12.27
Po desetih letih gradnje so danes na Japonskem za promet odprli najdaljši viseči most na svetu. Dolg je 3.911 metrov, poteka pa preko ožine Akashi in tako povezuje otoka Honshu ter Shikoku. Slavnostne otvoritve mostu - skupne stroške gradnje ocenjujejo na 9,7 milijarde dolarjev - sta se udeležila tudi princ prestolonaslednik Naruhito in princesa Masako.
Belgija prodala zlato za plačilo dolgov
05. 04. 1998 12.12
Belgija bo prihodek od nedavne prodaje zlata iz svojih rezerv porabila za odplačilo tujih posojil, ki jih mora letos plačati. Skupni zunanji dolg Belgije znaša približno 263 milijard dolarjev.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
Slovesno odprt najdaljši most v Evropi
30. 03. 1998 07.53
Portugalski predsednik Jorge Sampaio je včeraj v Lizboni slovesno odprl najdaljši most v Evropi.
Kuba dosegla dogovor z japonskimi podjetji
22. 03. 1998 09.17
Kuba je s skupino japonskih podjetij sklenila dogovor o reprogramiranju dolgov, ki jih omenjena karibska država dolguje že 10 let. Kot je bilo dogovorjeno v sporazumu, bo Kuba svoj dolg 26 japonskim podjetjem, ki znaša 750 milijonov dolarjev, odplačala v dveh obrokih. Dolg naj bi bil v celoti odplačan do leta 2028.
OZN še vedno v finančnih težavah, največ dolgujejo ZDA
11. 03. 1998 08.52
OZN se kljub dobro zastavljenim reformam generalnega sekretarja Kofija Annana ne more izvleči iz rdečih številk. Največjo krivdo za to nosijo ZDA, ki svetovni organizaciji dolgujejo kar 1,3 milijarde ameriških dolarjev. Kofi Annan je danes odpotoval v Washington na pogovor s predsednikom Billom Clintonom in njegovim kabinetom o reševanju iraške krize, po mnenju poznavalcev pa se ne bosta mogla izogniti žgočemu vprašanju ameriškega dolga.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.