dolg
Potresni jarek pod središčem Los Angelesa
10. 04. 1998 09.30
Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.
Letošnja akcija CPTS z naslovom Dobrodošli. Doma
07. 04. 1998 17.11
Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) je na gradu Bistra pri Vrhniki predstavil letošnjo akcijo spodbujanja domačih gostov k odkrivanju Slovenije z imenom <I>Dobrodošli. Doma</I>. Namen akcije, ki bo potekala pod geslom <I>Dolg vikend so kratke počitnice</I>, je uveljaviti preživljanje kratkih počitnic v Sloveniji kot običajno obliko kakovostnega preživljanja prostega časa in dopolnitev h klasičnemu daljšemu letnemu dopustu.
Odprli najdaljši viseči most na svetu
05. 04. 1998 12.27
Po desetih letih gradnje so danes na Japonskem za promet odprli najdaljši viseči most na svetu. Dolg je 3.911 metrov, poteka pa preko ožine Akashi in tako povezuje otoka Honshu ter Shikoku. Slavnostne otvoritve mostu - skupne stroške gradnje ocenjujejo na 9,7 milijarde dolarjev - sta se udeležila tudi princ prestolonaslednik Naruhito in princesa Masako.
Belgija prodala zlato za plačilo dolgov
05. 04. 1998 12.12
Belgija bo prihodek od nedavne prodaje zlata iz svojih rezerv porabila za odplačilo tujih posojil, ki jih mora letos plačati. Skupni zunanji dolg Belgije znaša približno 263 milijard dolarjev.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
Slovesno odprt najdaljši most v Evropi
30. 03. 1998 07.53
Portugalski predsednik Jorge Sampaio je včeraj v Lizboni slovesno odprl najdaljši most v Evropi.
Kuba dosegla dogovor z japonskimi podjetji
22. 03. 1998 09.17
Kuba je s skupino japonskih podjetij sklenila dogovor o reprogramiranju dolgov, ki jih omenjena karibska država dolguje že 10 let. Kot je bilo dogovorjeno v sporazumu, bo Kuba svoj dolg 26 japonskim podjetjem, ki znaša 750 milijonov dolarjev, odplačala v dveh obrokih. Dolg naj bi bil v celoti odplačan do leta 2028.
OZN še vedno v finančnih težavah, največ dolgujejo ZDA
11. 03. 1998 08.52
OZN se kljub dobro zastavljenim reformam generalnega sekretarja Kofija Annana ne more izvleči iz rdečih številk. Največjo krivdo za to nosijo ZDA, ki svetovni organizaciji dolgujejo kar 1,3 milijarde ameriških dolarjev. Kofi Annan je danes odpotoval v Washington na pogovor s predsednikom Billom Clintonom in njegovim kabinetom o reševanju iraške krize, po mnenju poznavalcev pa se ne bosta mogla izogniti žgočemu vprašanju ameriškega dolga.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Nizozemski primanjkljaj znaša 1,4 odstotka BDP
01. 03. 1998 10.16
Proračunski primanjkljaj Nizozemske je lani po standardih Evropske unije znašal 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je sporočila nizozemska vlada, je skupni javni dolg, izražen v BDP, dosegel 72,1 odstotka, s čimer je Nizozemska presegla maastrichtski kriterij.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Manjši dolg propadlih japonskih podjetij
17. 02. 1998 08.59
Vsota dolgov propadlih japonskih podjetij se je v januarju zmanjšala za 650 milijard japonskih jenov, kar je za 3,5 odstotka manj kot decembra, sporočajo predstavniki japonskega podjetja za raziskave Tokyo Shoko Research. Kljub temu pa se je število bankrotov na Japonskem povečalo, saj jih je v januarju propadlo kar 1469, kar predstavlja 19 odstotno rast v primerjavi z mesecom poprej. Glavna razloga propadov sta majhnen obseg potrošniškega povpraševanja ter strogi pogoji japonskih bank pri odplačevanju kreditov.
Slovenija se pospešeno pripravlja na vstop v EU
16. 02. 1998 15.07
Slovenija se bliskovito približuje vstopu v Evropsko unijo, kljub zglednim uspehom pa jo čaka še nekaj nalog, je na današnjem seminarju s temo Širitev Evropske unije s Slovenijo, ki je potekal v Gospodarski zbornici na Dunaju, poudaril predstavnik generalne direkcije IA Evropske komisije Soenke Schmidt. Dodal je, da je treba reformo v Sloveniji izvesti predvsem na področju javne uprave in tujih naložb.
Predsednik Svetovne banke zadovoljen s potekom gospodarskih reform v Južni Koreji
08. 02. 1998 09.39
Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn je ob svojem obisku v Južni Koreji izrazil zadovoljstvo nad potekom reform v tej azijski državi. Posebej je pohvalil sporazum, sklenjen med sindikati, podjetji in vlado, ki podjetjem dovoljuje odpuščanje delavcev. Po njegovem mnenju mora vlada vztrajati pri politiki visokih obrestnih mer, s katero bo dosegla stabilizacijo deviznih trgov. V Južni Koreji je trenutno brez zaposlitve milijon ljudi, njen zunanji dolg pa znaša 153 milijard ameriških dolarjev.
Italijanski holding IRI lani povečal dobiček
16. 01. 1998 08.45
Lanski dobiček italijanskega državnega holdinga IRI S.p.A. bo predvidoma višji od dobička v letu 1996, je sporočilo vodstvo holdinga v Milanu. Leta 1996 je IRI prigospodaril 186 milijard lir dobička. Z nadaljevanjem privatizacije, med drugim tudi hčerinskega podjetja Telecom Italia, je holdingu uspelo predlanski dolg v višini 9400 milijard lir zmanjšati na ničlo. Po podatkih vodstva je IRI od leta 1992 s privatizacijo iztržil približno 50.000 milijard lir
Vlada predlagala ukrepe za sanacijo Taluma
15. 01. 1998 17.42
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala položaj in ekonomsko upravičenost proizvodnje aluminija v Sloveniji ter ukrepe za sanacijo Tovarne aluminija Kidričevo (Talum). Kot je po seji povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je vlada proizvodnjo alumunija v Sloveniji ocenila za konkurenčno sposobno, hkrati pa opozorila na potrebo po sanaciji starih problemov v Talumu. Da bi se to uredilo, vlada predlaga, naj upniki Taluma pretvorijo svoje terjatve v lastniške deleže. S tem bi namreč odprli možnost za privatizacijo te industrije ter poplačilo dolgov.
Državno poroštvo za NLB in NKBM
08. 01. 1998 16.19
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o poroštvu RS za alocirane obveznosti Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB) Ljubljana in Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM) Maribor iz naslova kreditov, ki jih je Sklad za financiranje povečanja zaposlovanja v gospodarsko manj razvitih in izrazito emigracijskih področjih SFRJ najel pri Skladu Sveta Evrope (SE) za socialni razvoj.
Devizne rezerve nekoliko večje od zunanjega dolga
07. 01. 1998 16.25
Devizne rezerve slovenske centralne banke in poslovnih bank so konec lanskega oktobra znašale 4 milijarde 467 milijonov dolarjev. Po podatkih Banke Slovenije, objavljenimi v zadnji številki bančnega Biltena, pa je zunanji dolg Slovenije ob koncu lanskega oktobra znašal 4 milijarde 263 milijonov dolarjev.
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.
Ukrajina je turkmenijsko nafto plačala z jelko
28. 12. 1997 11.29
Oblasti v zahodnoukrajinskem kraju Ternopil so na izviren način povrnile dolg za turkmenijsko nafto. Državno gozdno gospodarstvo karpatske regije Berežani je Ašgabadu poslalo srebrno jelko, visoko šest metrov, ki bo krasila glavni trg turkmenijske prestolnice. Poleg jelke bodo izvozili še 4000 karpatskih jelk za turkmenijske domove.
Velika zadolženost Indonezije
28. 12. 1997 11.26
Osrednja banka Indonezije je sporočila, da znaša dolg države 118 milijard dolarjev. Od tega je nekaj več kot 52 milijard dolarjev državnega dolga, slabih 66 milijard pa znašajo dolžniške obveznosti zasebnega gospodarstva. Po ocenah tujih bank pa naj bi se zadolženost Indonezije že približala 200 milijardam dolarjev.
Avtocesta za reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško?
27. 12. 1997 13.26
Sloveniji lahko skupaj s tujimi partnerji ponudimo koncesijo za trideset kilometrov dolg odsek Pyhrnske avtoceste, ki poteka skozi Slovenijo, če se to, glede na slovenske prioritete, ne vklaplja v skupno dinamiko izgradnje srednjeevropskih prometnic, je povedal podpredsednik hrvaške vlade in minister za razvoj in obnovo Jure Radić.
Generalna skupščina ZN sprejela resolucijo o višini prispevkov
23. 12. 1997 09.37
Generalna skupščina Združenih narodov je v ponedeljek po dolgotrajnih pogajanjih sprejela resolucijo o višini prispevkov držav članic za prihodnja tri leta, pri čemer ameriški delež zaradi dosedanjega neplačanega dolga ZDA ostaja nespremenjen. Tako bo ameriški delež k proračunu organizacije še naprej 25-odstoten, vendar pa resolucija predvideva revizijo sklepa do septembra, če bodo ZDA poravnale svoj zaostali dolg v višini 1,4 milijarde dolarjev. Proračun organizacije za leti 1998 in 1999 bo znašal 2,5 milijarde dolarjev.
Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.
Nova višina cestnine na cestninski postaji Dane
28. 11. 1997 17.54
Od jutri bo znašala cestnina za uporabo avtocestnega odseka Divača-Fernetiči za prvi cestninski razred 70 tolarjev, za drugi cestninski razred 110 tolarjev, za tretji cestninski razred 220 tolarjev, in za četrti cestninski razred 430 tolarjev. Višina cestnine na vseh ostalih cestninskih postajah ostane nespremenjena.
Javni dolg Nemčije vsako sekundo večji za 3100 DEM
26. 11. 1997 10.52
Predsednik nemškega Združenja davkoplačevalcev Karl-Heinz Dake je včeraj povedal, da se javni dolg Nemčije vsako sekundo poveča za 3171 mark; danes bo dosegel 2210 milijard mark.Dake ne vidi velikih možnosti za zmanjšanje javnega dolga, saj se Nemčija na novo ne zadolžuje, da bi spobujala vlaganja, ampak da ohrani proračunsko ravnotežje.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.