dolgov
Konferenca proti rasizmu prekinjena
08. 09. 2001 00.00
Konferenca Združenih narodov proti rasizmu, ki poteka v južnoafriškem Durbanu, je spet prekinjena, potem ko naj bi udeleženci dopoldan že dosegli načelni dogovor o vsebini besedila sklepne izjave.
Delitve premoženja nekdanje SFRJ še ne bo
29. 08. 2001 00.00
Miran Mejak je zanikal govorice, da se bodo prihodnji mesec začela pogajanja o delitvi veleposlaništev, deviznih rezerv in klirinških dolgov. Nasledstvenega sporazuma doslej še niso ratificirali v nobenem od parlamentov držav naslednic.
Costa v Milanu
03. 07. 2001 00.00
Portugalski nogometaš Rui Costa, ki je doslej nastopal za Fiorentino, je podpisal petletno pogodbo z AC Milanom, je poročala italijanska agencija ANSA. Prestop naj bi bil vreden 47 milijonov evrov. Enaintridesetletni Costa je bil prejšnji teden predviden za prestop v Parmo skupaj z vratarjem Toldom, z izkupičkom pa bi klub pokril del dolgov. Costa pa se s prestopom ni strinjal in se je dogovoril z Milanom, ki je ponudil več denarja.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Potrjen stečaj Tola
20. 06. 2001 00.00
Nadzorni svet Tovarne lahke obutve Tolo iz Šentjurja je na včerajšnji seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki pogajalske skupine delavcev in tovarniškega sindikata, sprejel pobudo stavkajočih delavcev o uvedbi stečajnega postopka v podjetju. Tolovi zaposleni, ki zaradi neizplačanih aprilskih plač, povračila stroškov prevoza na delo in regresa za letni dopust stavkajo že dvanajsti dan, so se v ponedeljkovi anonimni anketi opredelili za uvedbo stečajnega postopka namesto prisilne poravnave, ki jo je predlagala direktorica Tola Miša Račič.
Petrinova odgovarja na obtožbe
20. 06. 2001 00.00
Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je za oddajo 24 ur odgovorila na vprašanja povezana z negativnim mnenjem računskega sodišča pri preverjanju finančnega poslovanja tega ministrstva v letu 1999. Negativno mnenje računskega sodišča, ki je našlo za dobri dve milijardi tolarjev in pol nepravilnosti za leto 1999, je obremenjujoče za oba odgovorna ministra, Metoda Dragonjo in Teo Petrin.
Tolovi delavci za stečaj
18. 06. 2001 00.00
Delavci Tovarne lahke obutve Tolo iz Šentjurja, ki zaradi neizplačanih aprilskih plač, povračila stroškov prevoza na delo in regresa za letni dopust stavkajo že deseti dan, so dopoldne sodelovali v anonimni anketi, v kateri so odgovorili na vprašanje, ali želijo prisilno poravnavo oziroma stečaj podjetja. Kot je za povedala direktorica Tola Miša Račič, se jih je od 140 navzočih delavcev 137 izreklo za stečaj podjetja, saj so prepričani, da se bo prav s stečajnim postopkom podjetja, ki ima za 369 milijonov tolarjev dolgov, poslovni partnerji pa mu dolgujejo 54 milijonov tolarjev, njihova agonija, ki traja že od marca letos, končala. Zato bo Račičeva v prihodnjih dneh nadzornemu svetu Tola predlagala, da potrdi predlog delavcev po uvedbi stečajnega postopka.
Putin v Jugoslaviji
17. 06. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po prvem srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Sloveniji dopotoval na prvi obisk v Beograd in se sestal z jugoslovanskim kolegom Vojislavom Koštunico, v nadaljevanju pa tudi z zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem in srbskim premierom Zoranom 195144inđićem. Osrednja tema pogovorov je bila kriza na Kosovu in Makedoniji, za katero naj bi Moskva po podatkih Beograda predložila nov mirovni načrt. Sogovorniki naj bi razpravljali tudi o vprašanju visokih dolgov obeh držav.
Putin prispel v Beograd
17. 06. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je iz Slovenije, kjer se je srečal z ameriškim kolegom Georgom Bushem, pripotoval v Beograd. Med svojim prvim obiskom v ZR Jugoslaviji se je Putin še v soboto srečal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, v nedeljo pa bosta pogovore nadaljevala. Glavna tema pogovorov bodo razmere na Balkanu, dotaknila pa naj bi se tudi vprašanja dolgov med državama. Putin se bo srečal tudi s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem.
Slovenija bo poravnala dolgove
31. 05. 2001 00.00
Finančni minister Tone Rop je z italijanskim veleposlanikom Norbertom Cappellom danes v Ljubljani podpisal sporazum o poravnavi dolgov iz sporazumov o reprogramu, ki jih je nekdanja SFRJ sklenila s Pariškim klubom. Slovenija s sporazumom formalno prevzema dolgove iz posojil, ki so jih uporabila slovenska podjetja, ter 16,39 odstotka dolga nekdanje SFRJ.
Perko po vrnitvi v Slovenijo
18. 05. 2001 00.00
Nadškof Franc Perko se je aprila po štirinajstih letih službovanja vrnil iz Beograda. Trenutno živi v samostanu Sv.Križa v Malem Logu, želi pa si, da bi mu Vatikan dodelil majhno hribovsko župnijo. Nekdanji beograjski nadškof je prebivalce Jugoslavije spremljal v obdobju vojne, sankcij in osamitve.
Pogajanja o nasledstvu brez dogovorov
17. 05. 2001 00.00
Na novem krogu pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ na Dunaju po besedah vodje slovenske delegacije Mirana Mejaka do pravih dogovorov še ni prišlo, odprli pa so skoraj že vsa vprašanja okvirnega sporazuma o nasledstvu. Povsem nova vprašanja, ki ga Slovenija ni pričakovala so na pogajanjih odprli pri vprašanju pridobljenih pravic. Mejak je povedal, da so v okviru tega vprašanja odprli vprašanje hranilnih vlog na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Teh vlog namreč ni mogoče izplačati iz deviznih rezerv nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ker ta sredstva ne zadostujejo. Mejak je ob tem ponovil stališče Slovenije, da je "teritorialno pokrila svoje varčevalce" in da se je za drugo potrebno dogovoriti, vendar ne na škodo in v breme Slovenije.
Nadaljevanje pogajanj o nasledstvu
15. 05. 2001 00.00
Na Dunaju poteka nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Predstavniki petih naslednic se bodo na desetdnevnem srečanju skušali dogovoriti o okvirnem sporazumu, ki naj bi predstavljal podlago za dokončno razdelitev nasledstva. Vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak ni želel govoriti o pričakovanjih slovenske strani, je pa dejal, da se je tokratni krog začel zadovoljivo.
ZN o pomoči najrevnejšim na svetu
14. 05. 2001 00.00
V Bruslju se je danes začela konferenca Združenih narodov o pomoči najmanj razvitim državam, na kateri bodo o potrebnih ukrepih razpravljali voditelji ali visoki predstavniki 49 najrevnejših držav na svetu, predstavniki držav, ki pomoč nudijo, in predstavniki številnih mednarodnih organizacij. Odprtja konference, ki bo trajala do 20. maja, so se med drugim udeležili generalni sekretar ZN Kofi Annan, generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Mike Moore in tudi trenutno predsedujoči EU, švedski premier Goeran Persson.
Bela hiša kaznuje ZN
11. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom je včeraj izglasoval povračilne ukrepe proti Združenim narodom, ki po dolgoletnem članstvu predstavnika ZDA pred tednom dni niso izvolile v komisijo za človekove pravice. Kljub nasprotovanju Busheve administracije, predvsem zaradi skrbi za bodoče odnose s to mednarodno organizacijo, je predstavniški dom ameriškega kongresa glasoval v razmerju 252 proti 165 za zadržanje plačila dolgov ZDA, o katerih so se šele pred kratkim dogovorili, da jih bodo plačali. Po mnenju nekaterih članov doma so želeli na ta način opozoriti na krivico.
Argentinski nogometaši končali stavko
11. 05. 2001 00.00
Argentinski nogometaši so po devetih dneh končali stavko za katero so se odločili zaradi neprejetih dohodkov. Pred tem sta Združenje poklicnih igralcev (FAA) in argentinska nogometna zveza (AFA) po dolgotrajnem zasedanju dosegla dogovor, sprejemljiv za obe strani. Najbolj so dogovora seveda veseli navijači, ki bodo po tednu dni brez nogometa ta konec tedna spet lahko spremljali igralce v treh najmočnejših ligah.
ZDA za sklad proti aidsu
10. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan naj bi od ameriškega ministra za zdravstvo in socialo Tommyja Thompsona dobil zagotovilo, da bodo ZDA letos namenile 200 milijonov dolarjev v svetovni sklad za boj proti aidsu, katerega ustanovitev je predlagal sam Annan. Poleg Thompsona se je sestanka udeležil tudi državni sekretar Colin Powell, ki vodi delovno skupino administracije za boj proti aidsu. Poleg uvodnih 200 milijonov pa ZDA razmišljajo, da bi naslednje leto plačale še 500 milijonov dolarjev. Uradna objava ameriške donacije naj bi prišla na vrsto v petek med obiskom nigerijskega predsednika Oleseguna Obasanja v ZDA. Namen globalnega sklada proti aidsu je združitev različnih pobud v ta namen in s tem učinkovitejše ukrepanje v boju proti tej bolezni, ki grozi, da bo zdesetkala prebivalstvo Afrike.
Jugoslavija postala članica Svetovne banke
09. 05. 2001 00.00
Jugoslavija je postala članica Svetovne banke. Z 840 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca se uvršča med najrevnejše članice te mednarodne finančne ustanove, zato ima dostop do zelo ugodnih kreditov v skupni višini 540 milijonov dolarjev.
Ljubljanske mlekarne kupujejo v BiH
07. 05. 2001 00.00
Ljubljanske mlekarne so se prijavile na mednarodni natečaj za odkup večinskega, 67-odstotnega deleža največje bosanske mlekarne Milco's. Izvršni direktor Ljubljanskih mlekarn Franc Zalar je povedal, da so najverjetneje edini, ki so ponudbo oddali. Zaenkrat še ni nobene informacije ali je agencija za privatizacijo Bosne in Hercegovine ponudbo tudi sprejela, saj so Ljubljanske mlekarne zaradi pomanjkanja časa oddale nepopolno ponudbo. Največja slovenska mlekarna bi si z nakupom največje bosanske mlekarne utrdila svoj položaj na bosanskem trgu, vendar pa omenjene mlekarne niso pripravljeni kupiti za vsako ceno.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Annan za odpis dolgov revnim
03. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je na rednem srečanju Ekonomskega in socialnega sveta OZN (ECOSOG) s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) pozval k upoštevanju potreb najrevnejših držav, ki jih pretresi v svetovnem gospodarstvu najbolj prizadevajo. Srečanje med predstavniki ECOSOG in IMF ter SB pripravijo vsako leto v New Yorku po spomladanskih zasedanjih obeh mednarodnih finančnih organizacij. Annan je udeležence srečanja pozval, naj se osredotočijo na boj proti revščini v svetu in na doseganje ciljev, zapisanih v deklaraciji po vrhunskem srečanju tisočletja lansko jesen na sedežu ZN v New Yorku.
Real imzadolžen
30. 04. 2001 00.00
Španski nogometni prvoligaš Real iz Madrida ima po izjavah predsednika kluba, Florentina Pereza, manj dolgov, kot se je v zadnjih časih govorilo v javnosti. V intervjuju za časnik Sueddeutsche Zeitung je 53-letni Perez priznal, da ima klub za okrog 35 milijard pezet dolga (411 milijonov mark) in da je številka 500 milijonov krepko pretirana.
Soros kupuje irski telekom
23. 04. 2001 00.00
Irski poslovnež Tony O'Reilly je danes izjavil, da se je v želji za nakupom irskega telekomunikacijskega podjetja Eircom povezal z ameriškim poslovnežem Georgeom Sorosem. Njuna ponudba naj bi po pisanju časopisa Financial Times znašala 2,4 milijarde dolarjev. Ta vsota pa lahko še naraste, ker se za nakup zanimajo tudi drugi podjetniki - nekdanji šef družbe Esat Telecom, O'Brien, je na primer ponudil 2,1 milijarde dolarjev.
Načrt za oživitev japonskega gospodarstva
06. 04. 2001 00.00
Japonska vlada je danes predstavila težko pričakovani sveženj nujnih gospodarskih ukrepov za oživitev gospodarstva, stabilizacijo bančnega sistema ter spodbuditve borze. Vendar pa sveženj vsebuje zelo malo ključnih podrobnosti. Tako ne navaja podrobno, kako ga nameravajo izvesti, koliko javnega denarja bo potrebnega in kdaj bo vlada določila ostale ključne ukrepe. Glavnim domačim bankam je tako postavila dveletni rok, v katerem se morajo znebiti slabih posojil, podjetja pa morajo omejiti število delnic, ki jih zadržujejo od svojih posojilojemalcev.
Kellogg kupil Keebler
27. 03. 2001 00.00
Predstavniki Kellogg Co. so včeraj objavili, da so končali nakup drugega največjega ameriškega proizvajalca piškotov in krekerjev Keebler Foods Inc. To pomeni velik porast tržišča za največjega svetovnega proizvajalca hrane iz žitaric. Kellogg je znan po znamkah Corn Flakes, Rice Krispies, Frosted Flakes in Pop-Tarts, pričakuje predvidene poslovne rezultate v prvem četrtletju. Tem znamkam se pridružujejo Keeblerjeve - Cheez-It krekerji in keksi Pecan Sandies. Nakup je bil vreden 42 dolarjev na delnico, oziroma okoli 3,6 milijarde dolarjev, od tega za pokritje dolgov 800 milijonov dolarjev. Keebler je prodalo podjetje Flowers Industries Inc., ki je bilo lastnik okoli 55 odstotkov družbe. Z nakupom je dobil Kellogg tudi Keeblerjev program hitre dostave "od skladišča do trgovine". Kellogg pričakuje v prvem četrtletju 30 odstotkov dobička na delnico, kar je v skladu z napovedmi.
Ukrepi za stabilizacijo japonske ekonomije
15. 03. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori je danes sklical nujno zasedanje, namenjeno sprejemu ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ki so se ga udeležile ugledne osebnosti vladne večine s področja ekonomije. "Japonsko gospodarstvo je na mrtvi točki in prihodnost zbuja zaskrbljenost. Pristojne ministre sem zato zaprosil, naj premislijo o ukrepih, s katerimi bi izbojšali položaj na borzi, podjetjem pa bi z odpisom dolgov pomagali iz težav," je pojasnil premier, ki je ob tem poudaril, da bo najprej treba sprejeti "nujne ukrepe".
Obveznice za poplačilo dolgov
07. 03. 2001 00.00
DaimlerChrysler naj bi izdal za več kot tri milijarde evrov obveznic, s katerimi naj bi poplačal obstoječe dolgove družbe. Peti največji svetovni proizvajalec avtomobilov načrtuje izdajo dve-, pet- in 10-letnih obveznic s fiksno obrestno mero, prodaja pa naj bi potekala preko Commerzbank, Deutsche Bank in J.P. Morgan Chase.
Vložen predlog za stečaj Aerodroma Maribor
01. 03. 2001 00.00
Direktor Aerodroma Maribor Aleš Walland je danes na Okrožnem sodišču v Mariboru v skladu z 12. členom zakona o finančnem poslovanju podjetij vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka za Aerodrom Maribor zaradi dolgotrajne nelikvidnosti in izgube. Mariborsko letališče je na zahtevo delavcev, ki so največji upniki podjetja, za ves promet zaprto že od 21. decembra lani.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.