dolgov

Sestanek pogajalske skupine za NEK

06. 02. 2001 00.00

V Krškem so se sestali člani slovenske pogajalske skupine za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Predsedujoči Uroš Korže je povedal, da so se začeli pripravljati za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško, pri tem pa da še ni nikakršnih vsebinskih premikov. S pogajalsko skupino iz Zagreba, ki jo vodi Roman Nota, so sicer v stalnih stikih, za srečanje pa se še niso dogovorili.

Društvo slovensko-kubanskega prijateljstva

06. 02. 2001 00.00

V Ljubljani je bil včeraj ustanovni sestanek Društva slovensko-kubanskega prijateljstva. Kot je dejal eden od pobudnikov, predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki se je minuli teden v Havani kot predstavnik DZ udeležil tretjega mednarodnega srečanja Globalizacija in problemi razvoja, je namen društva predvsem vzpostavitev kulturnih vezi. Jelinčič je sicer v DZ v prejšnjem mandatu vodil skupino prijateljstva s Kubo in je tudi v tem mandatu dal pobudo za ustanovitev take skupine. Kot je dejal, se je na centralnem komiteju komunistične partije Kube in na ministrstvu za zunanje zadeve pogovarjal o možnostih vzpostavitve političnih in gospodarskih odnosov med državama, pa tudi o vprašanju kubanskih dolgov do Slovenije. Sicer pa bo SNS s centralnim komitejem komunistične partije Kube verjetno podpisala dogovor, kar pomeni, da bo pot za gospodarsko sodelovanje odprta. "Kar smo naredili v ZR Jugoslaviji in Iraku, zdaj delamo na Kubi," je dejal Jelinčič.

Rusija IMF odplačala dolg

06. 02. 2001 00.00

Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.

Xerox bo prodajal premoženje

03. 02. 2001 00.00

Ameriški proizvajalec kopirnih strojev Xerox se z več podjetji pogovarja o prodaji določenega deleža svojega premoženja ali pa celo celotne družbe. Po poročanju današnjega časnika New York Times se Xerox informativno pogovarja s številnimi podjetji pa tudi z investicijskimi bankami in skladi tveganega kapitala, ki si želijo ogledati njegovo premoženje. Resna pogajanja o odkupu se še niso začela.

Sodna zmaga za CDU

01. 02. 2001 00.00

Nemško sodišče je včeraj preklicalo kazen v višini 41 milijonov mark, ki jo je nemškim krščanskim demokratom (CDU) odredil parlament zaradi kršenja zakona o financiranju političnih strank v času nekdanjega nemškega kanclerja in predsednika CDU Helmuta Kohla. Stranka CDU je v svoji pritožbi na berlinskem upravnem sodišču opozorila, da so ji kazen odredili nezakonito in da je nerazumno visoka. Sodišče je izrazilo dvom o zakonitosti kazni in pojasnilo, da zakon o financiranju strank nejasno definira obveznosti strank do natančnega pregleda sredstev v končnem letnem finančnem poročilu.

Upniki izglasovali prisilno poravnavo

30. 01. 2001 00.00

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so danes izglasovali prisilno poravnavo za Elan. Tako se bodo terjatve največjih upnikov Elana - Slovenske razvojne družbe (SRD) in podjetja Ski-mar, ki je v stoodstotni lasti SRD in ki je bil ustanovljen za tekoče poslovanje Elana - preoblikovale v lastniški delež. Preostali upniki pa bodo poplačani v roku enega leta po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, in sicer bodo prejeli 20-odstotno poplačilo nominalne vrednosti terjatve, kar za vse omenjene upnike znaša 524,75 milijona tolarjev. "Elan d.d. se je tako rešil starih dolgov in se bo lahko finančno prestrukturiral ter uspešno posloval," je po sklenitvi prisilne poravnave, s katero je soglašalo 98 odstotkov upnikov z glasovalno pravico, povedal prokurist Elana Uroš Korže.

Vukasović predstavil vsebino pisma

30. 01. 2001 00.00

Vukasović je delegaciji Evropske unije v Zagrebu in Sloveniji ter glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu poslal pismo, s katerim želi Bruselj obvestiti, da so slovenske oblasti leta 1991 zamrznile 309 milijonov nemških mark in po njegovem nezakonito ustanovile Novo ljubljansko banko, dolg varčevalcev pa so prepustili stari banki. Glavna ovira pri poravnavi dolgov je, kot pravi Vukasović, premier Drnovšek, ki v hrvaški vladi ustvarja zmedo.

Seleznjov v Sloveniji

29. 01. 2001 00.00

Doslej najvišji ruski državnik, ki je obiskal Slovenijo, je dejal, da je to šele začetek dialoga med državama. Kljub temu so se danes vsaj bežno dotaknili tudi zelo zapletenih vprašanj. Eno takšnih je vprašanje dolgov bivše Sovjetske zveze do nekdanje Jugoslavije. Seleznjov je dejal, da so se razgovori o sukcesiji med državami nekdanje Jugoslavije že začeli, saj obstaja na obeh straneh velik interes za aktivno sodelovanje.

Srečanje Kacina in Mičunovića

23. 01. 2001 00.00

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.

Zadolžena podjetja

20. 01. 2001 00.00

Dolgovi japonskih družb, ki so lani bankrotirale, so se povzpeli na neverjetnih 23.987 milijard jenov oz. 203 milijarde dolarjev, kar je za 77 odstotkov več kot v letu 1999, je pokazala analiza japonskega podjetja za raziskavo trga Teikoku Databank, ki jo povzema sobotni Financial Times.

Cartlandova zapustila prazno oporoko

16. 01. 2001 00.00

Svetovno znana britanska pisateljica ljubezenskih romanov Barbara Cartland, sicer znana tudi kot Dama v rožnatem, ni v svoji oporoki zapustila prav ničesar, je poročal britanski rumeni tisk. Cartlandova, ki je umrla maja lani in je v svojih 98 letih življenja napisala kar 723 romanov, prevedenih v 36 jezikov in prodanih v milijardnih izvodih, naj bi imela premoženje v višini 1,14 milijona funtov, od katerega pa po mnenju tabloida Daily Mail po poravnavi pisateljičinih dolgov ne bo ostalo prav nič.

Schroeder končal obisku pri Putinu

07. 01. 2001 00.00

Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.

Jauka imenovali za v.d direktorja Arnesa

05. 01. 2001 00.00

Upravni odbor Arnesa je dokončno razrešil direktorja akademske in raziskovalne mreže Marka Bonača. Na njegovo mesto je imenoval vršilca dolžnosti Avgusta Jauka, prej člana upravnega odbora. S tem je vsaj za zdaj končal spor, ki je nastal z imenovanjem upravnega odbora.

Poročilo ZN o gospodarskih gibanjih

30. 12. 2000 00.00

Poročilo Združenih narodov o svetovnih gospodarskih gibanjih z naslovom "Svetovni gospodarski položaj in predvidevanja 2001" napoveduje, da bo svetovna gospodarska rast v prihodnjem letu znašala okrog 3,5 odstotka. Poročilo predvideva, da se bo gospodarsko okrevanje po finančnih krizah v letih 1997 in 1998 malce upočasnilo in svetovna gospodarska rast verjetno ne bo dosegla presenetljivih štirih odstotkov v letu 2000.

Matav dobil večinski delež

22. 12. 2000 00.00

Makedonska vlada se je po petih dneh pogajanj in analiz odločila, da bo 51-odstotni delež v makedonskem nacionalnem operaterju telekomunikacij Maktel prodala madžarskemu mobilnemu operaterju Matav. Za delež se je potegoval tudi grški mobilni operater OTE Telecom, zaradi boljše ponudbe za prihodnji razvoj makedonskega telekoma pa je bil izbran njegov madžarski tekmec. Pogodbo o prodaji naj bi podpisali danes.

Za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki

16. 12. 2000 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je med uradnim obiskom na Kubi včeraj poudaril, da si Rusija prizadeva za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki. "Obisk na Kubi je prvi korak k vzpostavitvi zunanjepolitičnih prizadevanj med Rusko federacijo in državami Latinske Amerike. Veliko držav želi videti aktivno rusko vlogo v mednarodnih zadevah," je Putin povedal na novinarski konferenci v Havani po vnovičnem srečanju s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom.

Odpis dolga 21 državam v razvoju

02. 12. 2000 00.00

Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.

ZRJ kmalu članica EBRD

14. 11. 2000 00.00

Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.

ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN

13. 10. 2000 00.00

Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.

Članice G-7 v Pragi

24. 09. 2000 00.00

V Pragi se je sedem industrijsko najrazvitejših držav (G-7) odločilo, da na visoke cene nafte na svetovnem trgu ne bodo reagirale z znižanjem davkov. Namesto znižanja davkov bodo ZDA, Japonska, Kanada, Francija, Velika Britanija, Italija in Nemčija raje pozvale proizvajalke nafte, naj načrpajo večje količine nafte .

Annan pozval k novemu krogu pogajanj

19. 09. 2000 00.00

Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v govoru na ministrskem srečanju najmanj razvitih držav pozval k novemu krogu trgovinskih pogajanj med revnimi in bogatimi državami, s čimer bi pospešili zmanjšanje velikih razlik v razvoju. Annan je poudaril, da bi bilo sodelovanje v iskrenih razvojnih pogajanjih v interesu bogatih držav, ker te zdaj s svojim protekcionizmom jemljejo lastnim potrošnikom in davkoplačevalcem milijarde dolarjev.

Opozicija v ZRJ za rešitev vprašanje sukcesije

12. 09. 2000 00.00

Eden od voditeljev Demokratske opozicije Srbije (DOS) in predsednik Demokratske stranke Zoran Djindjić je v pogovoru za TV Pančevo sinoči napovedal, da naj bi demokratična vlada, ki naj bi jo sestavili po zveznih volitvah v ZRJ 24. septembra, takoj začela reševati vprašanja nasledstva premoženja in dolgov nekdanje SFRJ. Istočasno bo ZRJ zaprosila za sprejem v ZN in glavne mednarodne finančne ustanove, je še napovedal Djindjić.

Končan Vrh tisočletja

09. 09. 2000 00.00

S podpisom Deklaracije tisočletja se je sinoči v palači Združenih narodov v New Yorku končal Vrh tisočletja, največje srečanje državnikov v zgodovini. Deklaracija, ki vsebuje številne obljube o mirni in boljši prihodnosti sveta, predvsem za najrevnejše države, pa je, to vemo vsi, le simbolne narave.

Sodelovanje IMF in Svetovne banke

07. 09. 2000 00.00

Danes sta v Washingtonu predstavila skupno vizijo za tesnejše sodelovanje med organizacijama

Izguba letalskega prevoznika Sabena

28. 08. 2000 00.00

Belgijska nacionalna letalska družba Sabena je v prvi polovici leta zabeležila šestkrat višjo izgubo kot v letu 1999. Kljub 11-odstotnemu povečanju števila prepeljanih potnikov je namreč Sabena od januarja do konca junija ustvarila za 83,6 milijona britanskih funtov izgube, potem ko je ta lani obsegala 14,1 milijona funtov. V primeru, da se položaj podjetja do nastopa zime ne bo izboljšal, vodstvo družbe razmišlja tudi o njenem zaprtju. V podjetju naj bi po zagotovilih vodstva uvedli program prestrukturiranja, ki predvideva tudi dogovor z zaposlenimi, v treh letih pa naj bi družbo pripeljal do ustvarjanja dobička v višini 100 milijonov funtov. Omenjeni program predvideva prodajo dveh airbusov in ustavitev nakupovanja novih letal ter reprogramiranje nekaterih dolgov.

Srečanje Senjurja in ruskega ministra za industrijo

26. 08. 2000 00.00

V Sloveniji se je danes mudila ruska vladna delegacija pod vodstvom ministra za

V Vatikanu so se pričeli Dnevi mladih

16. 08. 2000 00.00

S svetimi mašami v več cerkvah v Rimu so se na katoliški praznik Marijinega vnebovzetja danes pričeli 15. svetovni dnevi mladih rimokatolikov. Ob uradnem odprtju dneva mladih se bo papež Janez Pavel II. ob 18. uri v svojem avtu izpred lateranske bazilike peljal na Trg svetega Petra, kjer ga bo po pričakovanjih pozdravilo približno 500 tisoč mladih z vsega sveta. Sveti oče je danes pozdravil romarje z vsega sveta, ki so se zbrali pred njegovo letno rezidenco Castelgandolfo. Povedal je, da bo od danes do naslednje nedelje Rim prestolnica mladih z vsega sveta. Obenem se je zahvalil prirediteljem in prostovoljcem, ki si prizadevajo za uspešen potek mednarodnih dni mladih, ter družinam, šolam in institucijam, ki bodo pet dni gostile mlade iz 160 držav.

Savinjski hmeljarji z državno podporo

06. 08. 2000 16.09

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.

Savinjski hmeljarji z državno podporo

06. 08. 2000 00.00

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.

Kraljica mati od hčerke dobila kužka

05. 08. 2000 13.48

Britanska kraljica Elizabeta II. je svoji materi, najstarejši in najbolj priljubljeni članici kraljeve družine, ki je včeraj praznovala stoti rojstni dan, za darilo poklonila pet tednov starega kužka pasme corgy, je poročal britanski tabloid Sun. Kraljica mati je kužka iste pasme leta 1944 poklonila svoji hčerki, sedanji kraljici, za 18. rojstni dan. To darilo je bilo zelo dobro izbrano, saj je bil kuža edino bitje, ki mu je kraljica tudi v javnosti izkazovala nežnost.