države eu
Seminar Euromedia '98 o medijih v kandidatkah za članstvo v EU
26. 06. 1998 16.44
Na Dunaju se je danes začel dvodnevni seminar o razmerah na področju medijev v državah kandidatkah za članstvo v EU, ki ga pripravljata mednarodno novinarsko združenje (IPI) in informacijska služba mesta Dunaj. Srečanja se udeležujejo predstavniki medijev iz Estonije, Poljske, Češke, Madžarske, Cipra in Slovenije.
Srečanje predsednika DZ Podobnika z estonskim zunanjim ministrom
10. 06. 1998 12.55
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik, ki se na povabilo predsednika estonskega parlamenta Toomasa Savija mudi na obisku v Estoniji, se je dopoldne srečal z estonskim ministrom za zunanje zadeve Toomasom Hendrikom Ilvesom, s katerim se je pogovarjal o aktualnih političnih vprašanjih ter o bilateralnem sodelovanju med državama.
EU: 205 milijonov za plinovod v Španiji
02. 06. 1998 11.43
Evropska komisija je namenila 205 milijonov ekujev za izgradnjo potrebne plinovodne infrastrukture v manj razvitih regijah v Španiji.
EU še brez soglasja do predloga reforme skupne kmetijske politike
26. 05. 1998 16.26
Dvodnevno zasedanje kmetijskih ministrov Evropske unije, ki se danes končuje v Bruslju, je pokazalo, da petnajsterica ostaja močno razdeljena glede predložene reforme skupne kmetijske politike, ki predvideva precejšnje zmanjšanje garantiranih cen za žitarice, mlečne izdelke in govedino.<br< Kot so pokazale prve analize posebnega unijinega kmetijskega odbora, ki združuje izvedence petnajsterice, reforme podpira sedem članic - Danska, Finska, Grčija, Italija, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. Zagovarjanje reform te države utemeljujejo z večanjem globalne konkurenčnosti in odprtosti evropskega kmetijstva. Nekatere izmed njih zaradi teh razlogov zagovarjajo nadaljnje poglabljanje reform oziroma še večje zmanjšanje garantiranih cen za nekatere kmetijske proizvode.
Kramberger in Kacin sprejela portugalsko delegacijo
26. 05. 1998 16.20
Podpredsednik komisije DZ za evropske zadeve Janez Kramberger in predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin ter člani odbora so danes sprejeli portugalsko delegacijo pod vodstvom državnega sekretarja Francisca Seixasa Da Costa. Goste je spremljal tudi veleposlanik, akreditiran za Slovenijo, Alvaro De Mendoca Emoura, so sporočili iz DZ.
Premier Drnovšek na uradnem obisku na Portugalskem
24. 05. 1998 11.43
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se bo jutri, 25. maja, v okviru uradnega obiska na Portugalskem sestal s kolegom Antoniom Guterresom, sprejela pa ga bosta tudi predsednik države Jorge Sampaio in predsednik parlamenta Almeido Santos. Sicer se je premier včeraj udeležil slovenskega nacionalnega dne na svetovni razstavi EXPO '98 v Lizboni, na kateri naša država sodeluje s projektom Slovenija - Terra Mystica.
Robin Cook prispel v Ankaro
19. 05. 1998 17.17
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes dopotoval v Ankaro, kjer bo skušal oživiti odnose med Evropsko unijo in Turčijo, ki so na mrtvi točki, odkar EU na zadnjem evropskem vrhu v Luksemburgu Turčije ni uvrstila v program prihodnje širitve unije.
EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Končan prvi del letne konference ZLSD
19. 04. 1998 10.55
V Ljubljani je bil včeraj začetni del dvomesečne programske letne konference ZLSD, ki se bo 20. junija sklenila s sprejemom dokončnega besedila posodobljenih programskih usmeritev z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo. V začetku jeseni bodo le-te izdane v obliki zloženke in katerih osnovno sporočilo je neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Usmeritve se nanašajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja ZLSD razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato s tokratno konferenco odpirajo ta prostor. V razpravi je bila dana pobuda vodstvu in poslancem stranke, naj pripravi zakon, ki bi določal, da vsi zaposleni v Sloveniji namenijo enodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Posočju in na Gorenjskem. Junija pa se bodo tudi odločali, katere od danes podanih pobud - med drugim tudi za razpis referenduma o spremembi ustave glede denacionalizacije ter za pripravo zakona o financiranju verskih skupnosti, ki bi uvajal cerkveni davek - bo stranka podprla. Največ pobud je predstavil Mladi forum ZLSD, ki je predlagal, da se stranka izreče proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, sprejem deklaracije o mladinski problematiki ter predlog za spremembo ustave v petih členih.
Začela se je letna konferenca ZLSD
18. 04. 1998 12.48
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU.
Evropski parlament za enoten odvzem vozniškega dovoljenja
03. 04. 1998 17.22
Poleg sveta ministrov EU je tudi Evropski parlament podprl predlog o enotnem odvzemu vozniškega dovoljenja pri hudih prekrških, ki bi veljal za vse države unije. Sklep, ki so ga sprejeli danes v Strasbourgu, se nanaša na prekrške, za katere bi kršitelja v državi, v kateri ima stalno prebivališče, tudi sicer kaznovali z odvzemom vozniškega dovoljenja. Mednje sodi pobeg s kraja nesreče in izogibanje preverjanju alkohola ali drog v krvi.
Koordinacija strank o zaščitni zakonodaji
02. 04. 1998 08.14
Koordinacija parlamentarnih strank je včeraj pozno popoldne za zaprtimi vrati začela razpravo o projektu zagotavljanja varovanja javnega oziroma državnega interesa od vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Na je bila predstavljena strategija sprejemanja zaščitne zakonodaje, to je 16 zakonov, ki naj bi bili sprejeti prednostno še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma, je pred začetkom razprave povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, v kabinetu katerega omenjeno zaščito tudi pripravljajo.
EU: Začetek pogajanj o članstvu šestih najbolj pripravljenih, tudi Slovenije
31. 03. 1998 11.07
Dan po začetku celovitega procesa vključevanja enajstih kandidatk za članstvo v Evropsko unijo danes petnajsterica v skladu s sklepi z lanskoletnega vrhunskega srečanja v Luxembourgu s kratkimi medvladnimi konferencami na ravni zunanjih ministrov v Bruslju začenja pogajanja o članstvu šestih za ta korak najbolj pripravljenih kandidatk, med njimi Slovenije.
Frlec: Širitev EU naj bo pridobitev za prihodnje in sedanje članice
30. 03. 1998 16.26
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se v Bruslju udeležuje srečanja 26 zunanjih ministrov Evropske unije in prosilk za članstvo v povezavi, s katerim se uradno odpira vključevanje enajsterice kandidatk v povezavo. Z današnjim dnem se odpira novo obdobje in Slovenija je prepričana, da bodo tako sedanje kot prihodnje članice optimalno pridobile s to enkratno priložnostjo, je v nagovoru na srečanju dejal minister Frlec.
Veleposlanik Rupel predaval na univerzi Columbia
27. 03. 1998 16.55
Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA dr. Dimitrij Rupel je na institutu za Zahodno Evropo newyorske univerze Columbia predaval o preoblikovanju Evrope in slovenski vlogi pri tem. Po predavanju je odgovarjal na vprašanja, predstavnik društva Ameriških prijateljev Slovenije pa mu je izročil priložnostno darilo - kristalno jabolko, simbol New Yorka. Ameriške poslušalce so zanimale aktualne politične teme, kot je vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave ter odnosi s sosednjimi državami. Veleposlanik Rupel je dejal, da so odnosi s štirimi sosednjimi državami dobri, morebitni problemi pa se sproti razrešujejo. Na vprašanje, katere države bi izpostavil kot največje zaveznice Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, je Rupel odgovoril, da Slovenija dobro sodeluje z vsemi državami EU. Dodal pa je, da so se predvsem odnosi z Italijo v zadnjem času zelo izboljšali. Rupel ni pozabil omeniti Avstrije in Nemčije, brez katere bi Slovenija nedvomno težje dosegla samostojnost. Glede slovenskega vključevanja v Nato pa je kot najpomembnejšo zagovornico omenil Francijo.
Poos v slovenskem parlamentu
18. 03. 1998 18.10
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin in člani odbora ter predsednik komisije DZ za evropske zadeve Lojze Peterle so se danes srečali z luksemburškim zunanjim ministrom Jacquesom Poosom z delegacijo. Pogovarjali so se o sodelovanju med državama na številnih področjih, še zlasti pa o procesu širitve Evropske unije in izmenjavi izkušenj, so sporočili iz DZ. Poos je sogovornike seznanil s postopkom sprejemanja novih članic in nujnosti selekcioniranja kandidatk za vstop v EU. "Srečali se bomo tudi z zelo težkimi problemi, ker bomo morali sprejemati ukrepe do držav članic, kot tudi do držav kandidatk," je opozoril Poos. V odgovorih na številna poslanska vprašanje je med drugim dejal, da še nobena manjša država ni obžalovala vstopa v EU ter da nacionalna identiteta in suverenost vsake izmed držav članic v nobenem primeru nista bili ogroženi. Vse države članice imajo po njegovem mnenju svoje mesto za pogajalsko mizo ne glede na velikost države. Države članice EU pripravljajo nacionalne programe zaposlovanja in na podlagi teh nacionalnih programov bo mogoče izvajati programe zmanjšanja brezposelnosti, je povedal Poos.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
EU dosegla soglasje o pogajanjih s Ciprom
14. 03. 1998 12.28
Zunanji ministri Evropske unije so danes na nefornalnem zasedanju v Edinburghu dosegli soglasje, da bodo 31. marca letos v vsakem primeru začeli pogajanja o članstvu s Ciprom, se je izvedelo iz diplomatskih virov. Vodje diplomacij so se poenotili, da razdeljene otoške države zaradi notranjepolitičnih problemov ne bodo odrinili od širitvenega porcesa, temveč bodo z njo v skladu s sklepi luksemburškega vrha začeli pogajanja, ne glede na to ali bo v pogajalski skupini predstavljana samo ena skupnost (grška) ali obe (še turška). Kot je slišati od nekaterih virov, so se ministri tudi strinjali, da združitev razdeljenega Cipra pred dokončnim vstopom v EU ostaja cilj, ne pa tudi pogoj. Zunanji ministri so se tudi strinjali, da bo za nadaljnja usklajevanja v koordinaciji s svetom EU skrbela Evropska komisija, tako kot tudi v postopku širitve z ostalimi državami, vključenimi v proces.
Za EU v varstvu okolja najbolj zaostaja Poljska
11. 03. 1998 16.21
Vzhodnoevropske kandidatke za članstvo v EU bi morale v desetih letih vložiti približno 122 milijard ekujev (128 milijard dolarjev), da bi na področju varstva okolja izpolnile evropska merila, je pokazala raziskava belgijskega inštituta Vito, ki jo objavlja avstrijski časnik Standard. Raziskava je pokazala, da bi morale države vzhodne in srednje Evrope za izboljšanje varstva okolja nameniti od 3 do 5 odstotkov BDP, kar je štirikrat več kot države EU. Skoraj četrtino te vsote bi morale nameniti zbiranju gospodinjskih odpadkov, za izboljšanje kakovosti vode pa nameniti približno desetino te vsote. Poljska je država, ki na področju varstva okolja najbolj zaostaja, je še pokazala raziskava.
Ali hoče srbski režim iztrebiti albanski narod?
11. 03. 1998 16.18
Podtalna albanska organizacija, ki samo sebe imenuje Osvobodilna vojska Kosova (OVK), je kontaktno skupino, EU, ZN in druge demokratične države opozorila, da bosta OVK in albanski narod nadaljevala osvobodilni boj za neodvisnost Kosova. V obvestilu, ki ga je objavil prištinski dnevnik Bujku v albanskem jeziku, OVK med drugim zahteva, naj mednarodni dejavniki priznajo državo Kosovo in kaznujejo srbski režim, ki hoče iztrebiti albanski narod.
Evropski parlament bo imel posvetovalno vlogo pri širitvi EU
11. 03. 1998 16.15
Evropski parlament je dobil zagotovilo britanskega predsedstva EU, da bo imel vlogo posvetovalnega telesa na vseh stopnjah širitve EU na države Srednje in Vzhodne Evrope. Zagotovilo z enako vsebino je evropskim poslancem posredoval tudi komisar, pristojen za širitev, Hans van den Broek. Parlament naj bi zato glasoval o t.i. pristopnih partnerstvih s posameznimi kandidatkami. Pred tem so namreč poslanci zagrozili, da bodo proces širitve blokirali, če v njem ne bodo imeli bolj dejavne vloge.
Ministri EU za gospodarstvo o harmonizaciji davčnih sistemov
09. 03. 1998 16.09
Ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance v Bruslju razpravljajo o potrebnih korakih za harmonizacijo davčnih sistemov v državah petnajsterice. Tema celodnevnega zasedanja so tudi priprave na uvedbo evra oziroma na vrhunsko zasedanje 2. maja letos, ko bodo voditelji unije sprejeli dokončno odločitev o tem, katere države bodo januarja prihodnje leto uvedle skupno evropsko denarno enoto. Ministri za finance in gospodarstvo EU imajo na dnevnem redu še nekatere druge teme, med temi predlog za namembo 100 milijonov ekujev posojila Bosni in Hercegovini.
Izvoz EU v države Srednje in Vzhodne Evrope narašča
02. 03. 1998 16.21
Izvoz Evropske unije v Slovenijo je leta 1996 dosegel 7-odstotni delež v celotnem izvozu EU v države Srednje in Vzhodne Evrope, v danes izdanem poročilu ugotavlja Eurostat.
Evropska komisija: Azijska kriza ne bo veliko vplivala na gospodarstvo EU
26. 02. 1998 12.09
V rednem letnem poročilu o gospodarskih razmerah v EU Evropska komisija ocenjuje, da bo azijska finančna kriza letos nekoliko upočasnila gospodarsko rast, vendar bo ta negativen vpliv zgolj obroben. Za letos napovedana 3-odstotna rast, naj bi se zaradi azijskih težav zmanjšala za četrtino odstotne točke. Komisija bo novo napoved o gospodarskih gibanjih izdala 25. marca, vzporedno s priporočilom o tem, katere države naj v prvem valu januarja prihodnje leto uvedejo evro. Prav zaradi bližnje objave omenjenega priporočila, tokratno letno gospodarsko poročilo ne vsebuje ocene o tem, kako članice EU napredujejo na poti izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev za vključitev v Evropsko gospodarsko in denarno unijo.
EU bo z Iranom obnovila stike na ministrski ravni
23. 02. 1998 16.26
Zunanji ministri Evropske unije so se danes v Bruslju odločili, da bodo z Iranom obnovili uradne stike na ministrski ravni.
Janez Podobnik na obisku v Veliki Britaniji
19. 02. 1998 16.38
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki se mudi na delovnem obisku v Veliki Britaniji, se je dopoldne srečal z delegacijo odbora za mednarodne zadeve v britanskem parlamentu, v kateri so bili predsednik odbora Donald Anderson ter nekateri člani odborov za evropske in za čezoceanske zadeve, ki sta pristojna za države kontinentalne Evrope. Podobnika je sprejela tudi predsednica spodnjega doma britanskega parlamenta Betty Boothroyd.
Končan obisk danske parlamentarne delegacije v Sloveniji
18. 02. 1998 15.49
Izkušnje Danske po 25- letnem članstvu te države v Evropski uniji (EU) so za Slovenijo izredno dragocene, saj je to država, ki si je znala izboriti svoj prostor in zavarovati svoje interese v okviru EU, je na novinarski konferenci ob koncu prvega uradnega dvodnevnega obiska delegacije danskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko poudaril predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin. Kot gostitelj je izrazil veselje, da je do obiska prišlo v trenutku, ko Slovenija začenja pogajanja o polnopravnem članstvu v EU, saj vsak tak obisk veliko prispeva k razblinjaju strahov v zvezi z EU.
Estonija pričakuje vstop v EU med prvimi državami
17. 02. 1998 16.56
Najmanjša baltska republika nekdanje Sovjetske zveze, Estonija, se vidi med državami, ki bodo sprejete v prvem krogu širitve EU, je danes za britansko tiskovno agencijo Reuters izjavil estonski zunanji minister Toomas Hendrik Ilves. Ilves je ob tem dodal, da je sprejem med petnajsterico za Estonijo bistvenega pomena, saj kar 65 odstotkov trgovine te baltske države poteka z državami unije. Estonija bo 31. marca skupaj s Poljsko, Češko, Madžarsko in Slovenijo začela pogajanja o sprejemu v EU.