evropa
Slovenija ob dnevu Evrope
09. 05. 2001 00.00
Letošnji dan Evrope, ki sovpada z 10-letnico slovenske samostojnosti, je priložnost, da Slovenci razmislimo o dosežkih v stoletju, ko smo združili praktično oba velika zgodovinska projekta: slovensko državnost in vstop med družino enakopravnih narodov in držav. Načela EU, njena politična, varnostna usoda in tudi prispodoba prihodnosti so prostor, v katerem bodo Slovenke in Slovenci uresničevali svoje vizije v prihodnosti in reševali tudi svoje probleme, sta dejala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja pogajalcev z EU Janez Potočnik. Po njunem mnenju je Slovenija je danes bliže EU, kot je bila kdajkoli prej.
Teden v znamenju Evrope
07. 05. 2001 00.00
Delegacija Evropske komisije v Ljubljani in vladni urad za informiranje ob 9. maju - dnevu Evrope že četrto leto zapored pripravljata vrsto prireditev, s katerimi želita širši javnosti približati problematiko evropskega združevanja in povezovanja, širitve Evropske unije in slovenskega vključevanja vanjo. Prireditve bodo potekale ta teden.
Javna tribuna o vstopu Slovenije v EU
07. 05. 2001 00.00
Vstop v Evropsko unijo je nedvomno nova priložnost za Slovenijo, so s takšnimi ali drugačnimi besedami in kljub nekaterim pomislekom ocenili udeleženci javne tribune, ki sta jo z željo po širši razpravi o vprašanjih slovenskega vključevanja v EU ob začetku letošnjega Evropskega tedna ob dnevu Evrope, 9. maju, pripravila delegacija Evropske komisije v Sloveniji ter vladni urad za informiranje. Članstvo v EU je zunanjepolitična prioriteta Slovenije in pri njenem doseganju je država uspešna, vendar jo na poti čaka še nekaj ovir in ob prednostih mora država nedvomno računati tudi na težave, ki jih bosta prinesla tako pot kot tudi vstop v unijo, je pokazala razprava, v kateri so sodelovali dva veleposlanika, dva ministra, dva profesorja, pogajalec, poslanec in občinstvo.
Konec zasedanja v Washingtonu
01. 05. 2001 00.00
S sestankom razvojnega odbora Svetovne banke (WB) se je v Washingtonu sinoči končalo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in WB. Razvojni odbor, ki šteje 24 članov, se je v skupni izjavi po seji zavzel za večjo pomoč državam s srednjevisokimi dohodki, v katerih po besedah predsednika WB Jamesa Wolfensohna živi kar 80 odstotkov vsega revnega prebivalstva na svetu. Člani odbora so se strinjali o pomenu nadaljnje gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, WB pa pozvali, da državam v razvoju pomaga pri dostopu na svetovna tržišča tudi s tem, da jim pomaga razviti domače zmogljivosti. Spomladanskega zasedanja obeh mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Tone Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Moskva za konstruktiven dialog z ZDA
20. 04. 2001 00.00
Rusija se zavzema za "konstruktiven dialog" z ZDA glede vprašanja vzpostavitve protiraketnega ščita (NMD), obenem pa priznava "utemeljeno zaskrbljenost" Washingtona spričo varnostnih groženj s strani tretjih držav, je na današnji konferenci ob 10. obletnici ruske diplomacije dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Moskva je v zadnjem času nekoliko omilila stališče glede ameriških načrtov o NMD, s katerim naj bi se ZDA zaščitile pred morebitnimi napadi držav, ki jih Washington označuje kot "nepredvidljive". Gre za države, kot sta Severna Koreja in Iran. Sicer naj bi se Ivanov o tem vprašanju ter o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Perzijskem zalivu in v Afganistanu 18. maja v Washingtonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Konferenca o širitvi EU v Gradcu
19. 04. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta v Gradcu odprla slovensko-avstrijsko konferenco o širitvi Evropske unije in sosedskih odnosih, z naslovom Stari sosedje - novi prijatelji. Predsednika vlad sta napovedala, da bo Slovenija postala članica Evropske unije najpozneje do leta 2004.
Seminar o širitvi EU v Gradcu
19. 04. 2001 00.00
V avstrijskem Gradcu in v Mariboru bo konec tedna potekal mednarodni seminar z naslovom Širitev Evropske unije: Stari sosedje - novi partnerji. Slovenija v Evropi - 10 let samostojnosti. Seminar bosta v Gradcu odprla avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in deželna glavarka avstrijske Štajerske Waltraud Klasnic, na temo Avstrija - Slovenija - Evropa pa bosta spregovorila avstrijski kancler Schuessel in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Širitev EU prinaša novo partnerstvo
19. 04. 2001 00.00
V Gradcu se je danes začel dvodnevni seminar Širitev Evropske unije: Stari sosedje novi partnerji. Slovenija v Evropi - 10 let samostojnosti, ki sta ga odprla deželna glavarka avstrijske Štajerske Waltraud Klasnic in pooblaščenec avstrijske vlade za širitev EU Erhard Busek. Na temo Avstrija - Slovenija - Evropa sta spregovorila avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Vasilij Žbogar slavil v Izoli
14. 04. 2001 00.00
Po drugem regatnem dnevu in skupno petih izmed predvidenih šestih regat 13. Spring Cupa v Izoli si je Vasilij Žbogar že zagotovil zmago v razredu laser. Žbogar je zmagal v vseh treh današnjih regatah, s čimer si je pred zadnjim dnevom prijadral neulovljivo prednost pred zasledovalci.
Ameriška podpora Makedoniji
12. 04. 2001 00.00
V Skopju poteka sestanek zunanjih ministrov držav jugovzhodne Evrope. Udeleženci razpravljajo o dogodkih na Balkanu po aretaciji Miloševića in o razmerah v Makedoniji. Na srečanju sodelujeta tudi ameriški državni sekretar Collin Powell ter visoki predstavnik Evropske Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Slovenski zunanji minister Rupel se bo v okviru sestanka srečal tudi z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem.
Schröder poziva k dialogu
10. 04. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder, ki se v St. Peterburgu udeležuje dvodnevnega rusko-nemškega srečanja, je Rusijo in ZDA pozval k dialogu o ameriškem protiraketnem ščitu, ki mu Moskva odločno nasprotuje. Po Schröderjevem mnenju bi bilo smiselno, da bi se Rusi in Američani pogovorili o tem vprašanju, tako kot se je z Washingtonom že pogovorila Evropa.
Rusko-nemško srečanje na vrhu
09. 04. 2001 00.00
V St. Peterburgu se je začelo dvodnevno rusko-nemško srečanje. Na posvetu se je zbralo več kot 130 predstavnikov nemške in ruske politike, gospodarstva, znanosti in kulture.
Evropski ministri o kulturni dediščini
07. 04. 2001 00.00
V Portorožu se je končala dvodnevna peta evropska konferenca ministrov, odgovornih za kulturno dediščino. Udeleženci ministrskega srečanja so kot osrednjo temo obravnavali kulturno dediščino v središču gospodarskih, političnih in družbenih procesov v novem tisočletju.
Evropa - deklica, ki je preveč hitela
31. 03. 2001 00.00
V dvorani Duše Počkaj bosta v soboto in nedeljo premieri gledališke predstave Bojana Jablanovca Evropa - Deklica, ki je preveč hitela projekta raziskovalnega gledališča, ki je nastal v produkciji Cankarjevega doma. "Iščem razlog gledališča. Če zavržem vse koncepte iluzije, na odru zmeraj ostane igralec. To, kar raziskujem, je proces skrajno odprtega soočenja z igralcem. V tem procesu je rezultat odvisen od spontanosti igralčevega odzivanja in v enaki meri od senzibilnosti režiserjevega branja njegovih refleksov. Zato proces dela ni zakodiran z rezultatom in ne teži k neki vnaprej definirani gledališki formi," je zapisal režiser Bojan Jablanovec.
Četrti festival slovenskega filma
29. 03. 2001 00.00
V Veliki dvorani portoroškega Avditorija se je začel 4. festival slovenskega filma. Na ogled bo kar sedem celovečernih filmov: Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Poker Vincija V. Anžlovarja, Zadnja večerja Vojka Anzeljca, Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika, Barabe Mirana Zupaniča, Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, poleg njih še 21 dokumentarcev, pet kratkih filmov, štirje animirani, 11 kratkih študentskih filmov, deset televizijskih etud, v kategoriji umetniškega videa pa bo tekmovalo šest del.
Spodletel poskus lansiranja komercialnega satelita
28. 03. 2001 00.00
Indiji je danes spodletel prvi poskus lansiranja eksperimentalnega komercialnega satelita. Lansiranje satelita GSAT-1 v geostacionarno orbito so morali odpovedati zaradi požara na raketi GSLV, s katero naj bi lansirali satelit. Kontrolno središče na izstrelišču Sriharikota v zvezni državi Andhra Pradesh je sporočilo, da so nekaj sekund po začetku postopka izstrelitve ob 11. uri in 17 minut po srednjeevropskem času izstrelitev rakete ustavili zaradi požara na raketi.
Mafijski obračun sredi Zagreba
22. 03. 2001 00.00
V središču Zagreba je danes ob 14.40 prišlo do streljanja, v katerem je bil ubit moški, medtem ko so drugega moškega težko ranjenega prepeljali v Vinogradsko bolnišnico. Incident naj bi se zgodil pred kinom Evropa v Varšavski ulici in v Preradovićevi ulici. Identiteti obeh žrtev še niso uradno potrdili. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za mafijski obračun, v katerega naj bi bil vpleten v mafijskih krogih zelo vpliven Vjeko Sliško.
Predstavili program Leonardo da Vinci
21. 03. 2001 00.00
V Centru Evropa so danes v sklopu rednih Evropskih sred predstavili program Evropske unije za doživljenjsko izobraževanje Leonardo da Vinci, ki podpira izpopolnjevanje znanj, zmožnosti, veščin in spretnosti, potrebnih za splošno integracijo v delovno življenje. Namenjen je razvijanju trajne in vseobsegajoče aktivnosti za izboljšanje spretnosti za uspešno vključevanje v socialno okolje in večanje možnosti zaposlovanja. Program zajema pet vrst projektov, ki se nanašajo na pet določenih vrst dejavnosti, in sicer Mobilnost, Pilotski projekti, Jezikovna znanja in spretnosti, Mednarodne mreže in Podatkovni material.
Henklovi poslovni uspehi
20. 03. 2001 00.00
Nemški kemični koncern Henkel, katerega pomemben del je v okviru skupine Henkel srednja in vzhodna Evropa tudi mariborska družba Henkel Slovenija, je v poslovnem letu 2000 povečal skupne prihodke za 12,5 odstotka na rekordnih 12,8 milijarde evrov, rekorden pa je bil tudi dobiček iz poslovanja, saj je bil z 950 milijoni evrov za 10,9 odstotka večji kot leto prej. Po besedah predstavnikov koncerna, ki ima 60.900 zaposlenih, so poslovali uspešno na vseh področjih, čisti dobiček koncerna pa se je povečal za 25 odstotkov na 505 milijonov evrov. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci V Düsseldorfu povedali Henklovi predstavniki, bo leto 2001 namenjeno nadaljnjemu uveljavljanju na trgih in okrepitvi vodilnih tržnih položajev, pri tem pa bo ključnega pomena Henklova močna inovacijska sposobnost, kar omogoča vsakodnevno pridobivanje kupcev. Za raziskovanje in razvoj 
Konferenca o širitvi EU
09. 03. 2001 00.00
V švedskem parlamentu se danes začenja dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Švedsko predsedstvo in širitev EU - krščansko demokratska perspektiva, ki se je bo udeležilo okrog 60 predstavnikov evropskih konzervativnih strank, v imenu SLS+SKD Slovenske ljudske stranke tudi predsednik glavnega odbora stranke in vodja poslanske skupine Janez Podobnik ter predstavnik strankinega odbora za mednarodne odnose Peter Svetina, so sporočili iz SLS+SKD.
Sežig živalskih maščob
08. 03. 2001 00.00
V nazarskem podjetju Glin Pohištvo so v minulih dveh dneh v kurilni napravi poskusno sežgali 24 ton živalskih maščob in 10 ton kostne moke. Kot poudarja direktor podjetja Ivo Glušič, je ministrstvo za okolje in prostor opravilo presojo njihovih tehničnih možnosti za sežig živalskih maščob in kostne moke ter ugotovilo, da je Glin pohištvo, ki obratuje brez osnovnih čistilnih naprav primerno za tovrstno sežiganje odpadkov.
Prvi forum Mirovnega inštituta
02. 03. 2001 00.00
Slovenska država še ne premore dolgoročnega programa imigracijske politike oz. strategije, s katero bi pristopili k trajnejšemu reševanju tega sicer globalnega vprašanja, ki bo v prihodnjih desetletjih glede na negativne demografske trende v razvitem in pričujoči "demografski eksploziji" v nerazvitem svetu ter neenakomerni porazdelitvi bogastva, dobil zgolj še neprimerno večje razsežnosti, je le ena izmed osrednjih ugotovitev prvega foruma neodvisnega in nevladnega Mirovnega inštituta, ki je tokrat z naslovom "Imigranti, Slovenija, Evropa" potekal v nacionalnem kulturnem hramu.
Slinavka tudi na Irskem
01. 03. 2001 00.00
V Veliki Britaniji, pa tudi na Irskem se še vedno borijo proti širjenju parkljevke in slinavke. Na Škotskem so danes odkrili najmanj dve žarišči parkljevke in slinavke. To sta prva primera bolezni na Škotskem, gre pa za farmo ovac v kraju Lockerbie in farmo krav v Canonbieju. Kot je povedal glavni veterinarski inšpektor Jim Scudamore, so včeraj potrdili še osem primerov bolezni, vendar pa jih pričakujejo še več. Skupaj doslej torej 29 primerov bolezni. Medtem se je virus razširil tudi na Severno Irsko na območje meje z Irsko. Bolezen so odkrili pri ovcah, uvoženih iz Britanije. Irski premier Bertie Ahern je že izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti širjenja bolezni na Irsko, saj bi ta lahko usodno prizadela irsko mesnopredelovalno industrijo, ki je ena od osnovnih panog. Doslej so bolezen parkljevke in slinavke zabeležili na 26 krajih v Veliki Britaniji, oblasti so že zaprle 102 farmi in prepovedale prevoz ter izvoz živine. Britanski premier Tony Blair je skušal umiriti strahove britanskih kmetov po tem novem udaru, neposredno po vsesplošni bitki proti bolezni norih krav.
Na Bledu sprejeli Blejsko deklaracijo
25. 02. 2001 00.00
Na Bledu se je danes končala tridnevna mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, na kateri je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov, politikov, verskih dostjanstvenikov z omobčja in predstavnikov mednarodnih organizacij. Udeleženci so sprejeli Blejsko deklaracijo, v kateri so predlagali načine za ureditev razmer v JV Evropi, hitrejše razvijanje sodelovanja in vključevanje regije v sodobne civilizacijske tokove Evrope. Potrdili so tudi program t.i. Mariborske pobude, ki jo je na predlog Pakta stabilnosti za JV Evropo prevzela Slovenija, zavzema pa se za prispevek različnih verskih skupnosti k spravi na območju. Kot je znano, Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, t.j. omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Več denarja za raziskovalne dejavnosti
21. 02. 2001 00.00
Evropska komisija je danes predlagala, naj EU za novi okvirni program raziskovalnih dejavnosti, ki bo tekel v obdobju od 2003 do 2006, nameni 17,5 milijarde evrov, kar je za 17 odstotkov več od sredstev, namenjenih za potekajoči področni program (1998-2002). Evropa želi postati vodilna na področju novih tehnologij in ustrezno financiranje raziskovalnih dejavnosti na tem področju je ključno za izpolnitev zastavljenega cilja, je predlog Bruslja argumentiral evropski komisar za raziskovalne dejavnosti Philippe Busquin.
Končani Dnevi komedije
19. 02. 2001 00.00
V nedeljo so se v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju končali deseti tradicionalni Dnevi komedije. Vrhunec festivala smeha, ki ga je obiskalo blizu 4 tisoč ljudi, pa je bila razglasitev žlahtnih komedijantov. Po mnenju žirije si je naslov žlahtnega komedijanta prislužil Gojmir Lešnjak, za vlogo v Huebenerjevi Marjetki, str. 89, žlahtna komedijantka pa je postala z nastopom v Gogoljevem Revizorju Anica Kumer. Žlahtni režiser, ki je zrežiral komedijo Marjetka, str. 89, pa je Samo Strelec.
Program Evropske komisije za leto 2001
13. 02. 2001 00.00
Članice EU in evropske insitutcije so v nekem trenutku izgubile rdečo nit, ki naj bi ji sledile pri izgradnji unije, je danes v nagovoru poslancem Evropskega parlamenta dejal predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Prodi je v parlamentu predstavljal program komisije za leto 2001.
Tri žlahtna komedijska peresa
12. 02. 2001 00.00
Na letošnji natečaj za Žlahtno komedijsko pero, ki ga je razpisalo Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje, je prispelo 23 besedil. Žirija v sestavi pisatelj Matjaž Kmecl, dramaturg Krištof Dovjak in umetniški vodja celjskega gledališča Matija Logar se je soglasno odločila, da nagrado v višini 900.000 tolarjev enakovredno razdeli med avtorje naslednjih originalnih komedijskih besedil: Hotel Evropa, Ločitev ter Podnajemnik. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Matija Logar, imena avtorjev zaradi anonimnosti natečaja niso znana. Uradna podelitev nagrade Žlahtno komedijsko pero bo prihodnjo nedeljo v SLG Celje, ko bodo tudi sklenjeni letošnji deseti Dnevi komedije.
Tehnološko zaostajanje srednje in vzhodne Evrope
12. 02. 2001 00.00
Prepad med Vzhodom in Zahodom je večji kot kdajkoli v sodobni zgodovini, kaže študija ekonomske komisije ZN za Evropo, ki jo je pripravil zgodovinar in ekonomist z ameriške univerze UCLA Ivan Berend, v današnji izdaji pa jo povzema francoski dnevnik Le Monde. V njej ugotavlja, da vzhodnoevropske države kljub gospodarskim reformam in gospodarski rasti ostajajo za "zaveso revščine".
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.