evropa
Laško gosti panevropsko gibanje
21. 10. 2000 00.00
Kulturni dom Laško danes gosti vsakoletno srečanje Slovenskega panevropskega gibanja, ki se ga med drugim letos udeležujejo vidni predstavniki panevropskih združenj iz več evropskih držav ter poslanec Evropskega parlamenta Bernd Posselt. Udeležence srečanja, za katere predsednik države Milan Kučan pripravlja poseben sprejem, sta nagovorila laški župan Jože Rajh, ki je predstavil zgodovino Laškega ter predsednik slovenskega panevropskega gibanja France Bučar, ki je poudaril, da so letos založili knjigo o panevropskemu gibanju. Kot je še povedal, združena Evropa ne nastaja kot posledica dejanja in volje evropske politike, temveč bo nastala šele takrat, ko bo pognala kri v vse pore evropskega življenja in bo sprejeta s strani vseh Evropejcev.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Blair o vstopu novih članic v EU
06. 10. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair se je danes v Varšavi zavzel, naj Evropska unija v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo EU predsedovala Švedska, sprejme jasen načrt o zgodnjem sklepu pristopnih pogajanj in sprejemu novih članic, pri tem pa izrazil željo, da bi prve nove članice v unijo vstopile do leta 2004. Blair je sicer opozoril, da "zagotovljenih mest" za vstop v unijo med prvimi ni. "Edina vstopnica so reforme," je opozoril.
Zöpel na obisku v Sloveniji
03. 10. 2000 00.00
Slovenija bo prav gotovo med državami, ki bodo prve postale nove članice Evropske unije, je med obiskom v Sloveniji poudaril državni minister na nemškem zunanjem ministrstvu Christoph
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Evropa bi lahko bila vodilna
16. 09. 2000 00.00
V dveh letih bo imela Evropa večje število uporabnikov interneta kot Združene države Amerike, na novih področjih pa bi lahko Evropa prevzela vodstvo, so sporočili vodilni predstavniki industrije. Ne število uporabnikov ampak čas, ki ga preživijo na internetu, določa, kako uspešna je nacija pri uporabi prednosti interneta, je povedal glavni direktor raziskovanja podjetja International Data Corporation John Gants na konferenci v Monaku.
Poezija express v Celju
15. 09. 2000 00.00
Na celjski železniški postaji se je danes ustavil Poezija Express - vlak literature Evropa 2000. Z vlakom so se poleg avtorjev Beletrine, knjižne zbirke Študentske založbe, in tujih gostov, pesnikov in pisateljev, pripeljali še glasbeniki, požiralci ognja, žonglerji, novinarji in drugi. Vlak literature je prispevek sodelavcev Študentske založbe k praznovanju dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna, k spletu dogodkov v okviru Prešernega leta.
Protesti avtoprevoznikov v ospredju evropskega tiska
12. 09. 2000 00.00
Britanska vlada je predolgo ignorirala proteste proti visokim cenam bencina, piše v torkovi izdaji britanski The Times. Evropa je pred valom socialnih nemirov, poudarja španski El Mundo.
Evropa bi lahko prehitela ZDA
10. 09. 2000 00.00
Evropsko gospodarstvo bi lahko dolgoročno prehitelo ameriško, kljub temu, da je skoraj desetletje zaostajalo za ameriškim, je danes dejal francoski finančni minister Laurent Fabius. Evropa ima vse karte za uspeh v svojih rokah, da doseže visoko gospodarsko rast, celo večjo od ZDA, je po zadnji seji tridnevnega neformalnega srečanja finančnih ministrov Evropske unije v Versaillesu dejal Fabius.
Papandreu poziva ZRJ k spremembam
07. 09. 2000 00.00
Po pogovorih z jugoslovanskim kolegom Živadinom Jovanovičem v Beogradu je grški zunanji minister Georges Papandreu povedal, da bi ZRJ morala okrepiti demokracijo in izvesti pravične volitve, prav tako pa se ne bi smela osamiti v Evropi. Papandreu, ki se je srečal tudi z jugoslovanskim in srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in Milanom Milutinovičem, sestal pa se bo še s predsedniškim kandidatom opozicije Vojislavom Koštunico, je tako prvi zunanji minister kake članice Evropske unije, ki je obiskal Beograd po lanskih napadih zveze NATO na ZRJ.
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
Poletna univerza v Bovcu
28. 08. 2000 00.00
V Bovcu tudi letos, od 20. avgusta do 3. septembra, poteka Poletna univerza, ki že šestič zapored združuje študente petih univerz iz Celovca, Maribora, Ljubljane, Trsta in Vidma. Osnovna tema srečanj je Evropa v regijah, ki pa ima vsako leto posebno poglavje. Letos se bo 54 študentov ukvarjalo s pripravo regionalnega učbenika v transnacionalni Evropi.
Potočnikova proti neonacističnim organizacijam
25. 08. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je ob zadnjih napovedih evropske skrajne desnice, da bo v Trstu pripravila zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, danes pisala tržaškemu županu Riccardu Illyju. V pismu je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje skrajnežev preprečil, in se pridružila njegovemu pozivu evropskim in svetovnim vladam, naj prepovejo obstoj neonacističnih organizacij. Po mnenju ljubljanske županje bi lahko v tem duhu z Illyem skupaj nastopila na nekaterih srečanjih visokih predstavnikov evropskih mest in regij. Potočnikova upa, da bo Evropa omogočila, da se bodo rane iz preteklosti lahko zacelile in da bo znala povezati različnost svojih narodov v strpnosti in sožitju.
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Mini teater uspešen v Italiji in Španiji
05. 08. 2000 10.27
Ljubljansko gledališče Mini teater igralca in lutkarja Roberta Waltla se je danes vrnilo z gostovanja na dveh mednarodnih poletnih festivalih. Gledališče se je z lutkovno uspešnico Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča predstavilo na poletnem festivalu v osrčju italijanske Toskane v mestu Pontessieve, ki je trajal od 17. do 23. julija, nato pa so nadaljevali pot v Španiji, kjer so nastopili na velikem Navarskem festivalu v Pamploni. Festival, ki je trajal od 25. julija do 5. avgusta, je letos potekal na temo Evropa gleda proti vzhodu. Slovenske lutkarje so povabili na še dva mednarodna lutkovna festivala v Italiji, v Peruggii in Pescari konec avgusta. S predstavo Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča so še enkrat dokazali, da slovenska lutkovna umetnost ni zgolj cenena zabava za otroke, temveč lahko uspešno konkurira tudi z vsemi ostalimi velikimi umetniškimi zvrstmi in se enakopravno pojavi na velikih svetovnih festivalih.
Izžrebali kvalifikacijske skupine
03. 08. 2000 12.59
Mednarodna odbojkarska zveza je v španski Sevilli izžrebala kvalifikacijske skupine za uvrstitev ženskih reprezentanc na svetovno prvenstvo leta 2002 v Nemčiji. Poleg gostiteljic imajo nastop zagotovljene tudi svetovne prvakinje Kubanke. Slovenke si bodo udeležbo skušale zagotoviti v skupini F, kjer bodo nastopile še Poljska, Latvija in ZR Jugoslavija. Na prvenstvo se bo neposredno uvrstila le država zmagovalka, in dve najboljšeuvrščeni državi iz šestih evropskih kvalifikacijskih skupin.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Ruska delegacija prispela v Slovenijo
26. 07. 2000 12.16
Na obisk v Slovenijo je dopoldne na povabilo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika prispela delegacija ruske dume pod vodstvom podpredsednika spodnjega doma ruskega parlamenta Vladimirja Lukina. Gostje se bodo med večdnevnim obiskom srečali z gostiteljem Podobnikom, predsednikom odbora DZ za mednarodne odnose Jelkom Kacinom, sprejeli pa naj bi jih tudi predsednik republike Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, zunanji minister Lojze Peterle ter minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. V petek bodo na Bledu sodelovali na mednarodni konferenci z naslovom Evropa na prehodu tisočletja: vrednote in konflikti, ki jo prirejata slovenski in ruski parlament. V nedeljo, 30. julija, se bodo gostje udeležili še tradicionalne spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem.
Prihaja delegacija ruske dume
24. 07. 2000 10.47
Na obisk v Slovenijo bo na povabilo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika v sredo pripotovala delegacija ruske dume pod vodstvom podpredsednika spodnjega doma ruskega parlamenta Vladimirja Lukina. Gostje se bodo med večdnevnim obiskom srečali z gostiteljem Podobnikom, predsednikom odbora DZ za mednarodne odnose Jelkom Kacinom, sprejeli pa jih bodo tudi predsednik republike Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, zunanji minister Lojze Peterle ter minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur.
Carmina Slovenica v Franciji
21. 07. 2000 15.46
Mariborski zbor <A HREF=http://www2.arnes.si/~carmina/ target=_blank> Carmina Slovenica</A>, ki ga vodi Karmina Šilec, se med 21. in 30. julijem udeležuje mednarodnega festivala Evropa poje (Europa Cantat) v francoskem mestu Nevers.
Slovenija vodilna kandidatka za vstop v EU
18. 07. 2000 21.20
Okno priložnosti za širitev je odprto med letoma 2003 in najkasneje 2005, ni pa pričakovati, da bodo države članice EU pripravljene na določanje konkretnih datumov širitve že konec tega leta, to je v času francoskega predsedovanja Evropski uniji, je danes v Ljubljani dejal evropski komisar za širitev Günter Verheugen po pogovorih s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Tudi slednji je na novinarski konferenci po pogovorih ocenil, da je vstop Slovenije v EU med letoma 2003 in 2005 ''realističen''.
Bajuk sprejel Verheugna
18. 07. 2000 14.02
''Slovenija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo v letu 2001 končala delo in bo konec leta 2002 pripravljena na vstop v Evropsko unijo'', je predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk danes zagotovil evropskemu komisarju za širitev Günterju Verheugnu, ki nadaljuje dvodnevni prvi uradni obisk v Sloveniji. Verheugen pa, kot je dejal po srečanju z Bajukom, ceni dejstvo, da nova vlada nadaljuje priprave na vstop države v EU ''z dobro hitrostjo'' in brez zamud, saj je Slovenija brez dvoma med najbolj naprednimi kandidatkami in bo med prvimi postala polnopravna članica unije.