filme
Začetek LIFFa
06. 11. 2001 00.00
S slavnostno projekcijo filma <em>Nikogaršnja zemlja</em> se je v Cankarjevem domu začel 12. ljubljanski mednarodni filmski festival. Na festivalu, ki bo potekal med 6. in 19. novembrom, bodo predvajali več kot sto filmov.
Klobuk Harryja Potterja na dražbi
02. 11. 2001 00.00
Med snemanjem prvega filma o Harryju Potterju je bilo s prizorišča snemanja ukradeno več predmetov, ki so bili pred kratkim ponujeni na dražbi na internetni strani eBay.com.
Hollywood preložil premiere filmov
13. 09. 2001 00.00
Hollywoodski studii so se po napadih v New Yorku in Washingtonu odločili, da bodo preložili premiere filmov o terorističnih napadih, pa tudi premiere nekaterih drugih filmov, ki bi gledalce lahko spomnili na tragične dogodke.
Praznik češenj v Goriških Brdih
04. 06. 2001 00.00
Turistično društvo Goriška Brda tudi letos pripravlja tradicionalni praznik češenj, ki velja za največjo prireditev leta v Goriških Brdih. Letos bo prireditev potekala do nedelje, 10. junija, turističnemu društvu pa so pri organizaciji praznika priskočili na pomoč tudi Turistično-informacijski center s sedežem na Dobrovem, Goriški muzej, osnovna šola Dobrovo in Vinska klet Goriška Brda. Pri organizaciji praznika, ki je bil še lani omejen na dneve ob koncu tedna, letos pa so ga podaljšali kar prek celega tedna, sodeluje okrog osemsto Brik in Bricev.
Začetek 17. Druge godbe
01. 06. 2001 00.00
V ljubljanskih Križankah se je začel 17. mednarodni festival Druga godba 2001, ki bo na šestih koncertnih dogodkih gostil 15 zasedb iz 14 držav. Začetek so oznanili britanski The Bollywood Brass band, ki so se v petek zvečer sprehodili iz starega mestnega jedra do Križank, kjer je festival odprla najstarejša poljska folk skupina Trebunie - Tutki, v soboto, 9. junija, pa ga bo sklenila salsa zasedba Africando All Stars. Glasbeno dogajanje bodo bogatile tudi spremljevalne prireditve.
EuroVision2000 v Kapelici
10. 05. 2001 00.00
Marion von Osten, Susanna Perin in Peter Spillmann so v ljubljanski galeriji Kapelica predstavili projekt EuroVision2000. Projekt sodi v teoretski del programa Svet umetnosti, ki ga pripravlja Zavod za sodobne umetnosti SCCA Ljubljana. Gre za medijsko-aktivistično pobudo, ki povezuje neodvisne video ustvarjalce, teoretike, umetnike, aktiviste, ki na kritičen način obravnavajo globalizacijo, oblikovanje skupne evropske politike in ekonomije ter migracijske procese. EuroVision2000 je odprt projekt, zato lahko vanj zainteresirani prispevajo svoje filme in videe, če - ne glede na žanr - na kritičen način obravnavajo omenjena tri področja. Predstavitvi bo sledil pogovor o razmerju med umetnostjo, aktivizmom in političnim delovanjem. Udeležili naj bi se ga tudi Nikolai Jeffs, Bogdan Lešnik in Jurij Krpan.
Četrt stoletja makedonske kinoteke
09. 05. 2001 00.00
Od 9. do 27. maja v skopskem kinu Manaki potekajo projekcije izbranih filmov iz zakladnice Makedonske kinoteke, ki slavi 25-letnico obstoja. Na otvoritveni slovesnosti so v torek prikazali tudi novoodkrite filmske materiale, ki sta jih posnela slovita filmska snemalca brata Manaki iz Bitole in so bili prvič razviti pred osemdesetimi leti.
Skupina Fourklor v Rigi
06. 05. 2001 00.00
Slovenska plesna skupina Fourklor gostuje s svojo zadnjo predstavo Vrata na festivalu Homo Alibi v latvijski Rigi. Festival se konceptualno opredeljuje na specifične prostore in kraje uprizoritev izven standardnih in tradicionalnih gledaliških ustanov in institucij. Fourklor bo, kot edina skupina iz tujine, odigral svojo predstavo v stari, zapuščeni tovarni, je sporočila predstavnica Fourklora Tina Janežič.
Ericsson in Sony s skupnimi močmi
27. 04. 2001 00.00
Telekomunikacijski gigant Ericsson in korporacija Sony sta objavila, da sta podpisala sporazum o ustanovitvi nove družbe, ki bo združila njuna podjetja za mobilno telefonijo po vsem svetu. Nova družba, imenovana Sony Ericsson Mobile Communications, bo enakovredno v lasti Ericssona in Sonyja. Opirala se bo na Ericssonove vodilne strokovnjake za telekomunikacije in Sonyjeve vodilne strokovnjake za proizvode zabavne elektronike.
Retrospektiva slovenskega filma v Berlinu
24. 04. 2001 00.00
V Berliner Filmkunsthaus Babylon bo od četrtka, 26. aprila, do ponedeljka, 30. aprila, potekala retrospektiva slovenskega filma. V petih dneh bodo po izboru večkratnega gosta portoroškega festivala Bernda Buderja zavrteli sedem celovečernih in devet kratkih slovenskih filmov. Poleg predvajanih filmov bo v Berlinu potekala okrogla miza o današnjem slovenskem filmu, na kateri bodo sodelovali: režiserja Janez Burger in Karpo Godina, distributerja Thorsten Frehse in Wigbert Moschall ter predstavnica Filmskega sklada RS Nerina T. Kocjančič.
Nikogaršnja zemlja v Cannesu
20. 04. 2001 00.00
Celovečerni film Nikogaršnja zemlja režiserja in scenarista Danisa Tanovića, ki so ga prejšnje poletje snemali na slovenskih tleh, je sprejet v uradni tekmovalni del mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Festival bo potekal med 9. in 20. majem, film pa bo predvajan v konkurenci skupaj z ostalimi enaindvajsetimi izbranimi filmi iz enajstih držav. Med filme, ki bodo predvajani v rednem programu največjega filmskega festivala, so uvrščeni tudi filmi režiserjev, kot so Jean Luc Godard, David Lynch, Joel Coen, Sean Penn in drugi. Uvrstitev mednarodne koprodukcije petih evropskih držav - Francije, Belgije, Italije, Velike Britanije in Slovenije - predstavlja za slovensko filmsko produkcijo velik uspeh in še en dokaz, da znajo tudi Slovenci delati dobre filme svetovnega ranga.
Retrospektiva slovenskega filma
16. 04. 2001 00.00
V Pragi bodo te dni, v sklopu retrospektive slovenskega filma, zavrteli celovečerne filme Ko zaprem oči režiserja Francija Slaka, Carmen v režiji Metoda Pevca, Ekspres Ekspres, režijski prvenec Igorja Šterka, Outsider v režiji Andreja Košaka, V leru, prvenec Janeza Burgerja, in Porno film, ki ga je zrežiral Damjan Kozole. Aprila bo še ena retrospektiva slovenskega filma, in to v Berlinu v Nemčiji.
Ullmanova v CD
12. 04. 2001 00.00
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma od četrtka do ponedeljka vrtijo štiri filme režiserke, sicer dive v filmih Ingmarja Bergmana, Liv Ullman
Četrti festival slovenskega filma
29. 03. 2001 00.00
V Veliki dvorani portoroškega Avditorija se je začel 4. festival slovenskega filma. Na ogled bo kar sedem celovečernih filmov: Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Poker Vincija V. Anžlovarja, Zadnja večerja Vojka Anzeljca, Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika, Barabe Mirana Zupaniča, Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, poleg njih še 21 dokumentarcev, pet kratkih filmov, štirje animirani, 11 kratkih študentskih filmov, deset televizijskih etud, v kategoriji umetniškega videa pa bo tekmovalo šest del.
Razbita mreža trgovcev z otroško pornografijo
27. 03. 2001 00.00
V skupnem boju proti otroški pornografiji je policija v več državah z aretacijami osumljenih zadala pomemben udarec tej dejavnosti. Ruske oblasti so v okviru desetmesečne preiskave aretirale enajst ljudi, proti 64 osebam pa so sprožile kazenski postopek, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske policije Jurij Furman. Britanska policija je danes sporočila, da so aretirali 17 ljudi, med njimi tudi 13-letnega fanta in štiri državljane ZDA. Aretacije pa so izvedle tudi policije skandinavskih držav. V več racijah so policije različnih držav zasegle na desettisoče video kaset, aretirale pa so tako posiljevalce otrok kot tudi kupce pornografskega materiala. Aretacije in racije so rezultat skupne rusko-ameriške preiskave, s pomočjo katere so uspeli razbiti že tri mreže proizvajalcev in preprodajalcev pornografskih posnetkov.
Peto srečanje Raz/seljeni
15. 03. 2001 00.00
V gledališču Miela v Trstu je bilo peto srečanje v okviru projekta Raz/seljeni, ki ga prirejajo zadruga Bonawentura-Gledališče Miela, Slovensko stalno gledališče ter oddelek za zgodovino in za zgodovino umetnosti tržaške univerze. Cilj projekta je osvetliti tematiko migracij ne samo z izpostavljanjem klasične tematike izseljevanja, ampak tudi problematike odtujenosti v lastnem okolju. Tema tokratnega srečanja je bila Razseljeni v domovini, posvečena pa je bila izseljevanju primorskih Slovencev v obdobju med obema vojnama, odhodu Istranov po drugi svetovni vojni in njihovi odtujenosti v novi domovini.
Dnevi slovenske kulture v Pulju
06. 03. 2001 00.00
V puljskem Istrskem narodnem gledališču (INK) bodo do sobote, 10. marca, potekali Dnevi slovenske kulture. Gledališki program bo sestavljen iz različnih oblik novejške slovenske gledališke produkcije - od komedije, sodobne drame do kabaretske predstave. Istrski publiki se bodo slovenski gostje predstavili tudi z novejšo filmsko produkcijo. Po puljskih Dnevih slovenske kulture bo Adria art artist iz Zagreba prevzela gostujoče filme in slovenske dneve pripravila še v Zagrebu, Splitu, Varaždinu, na Reki in drugih mestih.
Pogovori o problemih na področju kulture
05. 03. 2001 00.00
Na ministrstvu za kulturo sta se danes srečali ministrica za kulturo Andreja Rihter in ljubljanska županja Vika Potočnik in nadaljevali v januarju začete delovne pogovore o nekaterih skupnih problemih na področju kulture. Največ pozornosti sta namenili sofinanciranju programov in projektov v letošnjem letu, pri čemer sta izpostavili letošnji 24. mednarodni grafični bienale in 300-letnico Slovenske filharmonije. Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu še sofinanciralo tiste občinske javne zavode, ki so z odločbo ustavnega sodišča ponovno prešli iz lokalnega v državno financiranje, že v kratkem pa bo prišlo do dogovorov, kako bodo zavodi iz javnih virov financirani v bodoče. Ministrstvo bo zato pripravilo predlog sofinanciranja zavodov za vse občine.
Umrl producent in režiser Howard Koch
18. 02. 2001 00.00
V 84. letu starosti je zaradi zapletov z Alzheimerjevo boleznijo umrl Howard W. Koch, producent in režiser, ki je med drugim ustvaril tudi film "he Manchurian Candidate in televizijsko serijo Maverick. Koch je bil nekoč predsednik Ameriške filmske akademije, med letoma 1964 in 1966 pa je bil tudi vodja produkcije v podjetju Paramount Pictures, kjer je bil zaposlen do smrti. Poleg produkcije filma The Manchurian Candidate leta 1962 in režije filma Maverick, je Koch ustvaril tudi filme kot so Andy Hardy Comes Home in Bop Girl Goes Calypso ter uspešno televizijsko serijo Nedotakljivi. V New Yorku rojeni režiser in producent je svojo poklicno pot začel kot filmski knjižničar pri podjetju 20th Century Fox, prvo službo kot pomočnik režiserja pa je dobil pri filmu The Keys to the Kingdom, v katerem je glavno vlogo igral Gregory Peck. Pri delu je sodeloval s filmskimi legendami kot sta Clark Gable in Barbara Stanwyck.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Dokumentarni filmi Agathe Christie
14. 02. 2001 00.00
Po Evropi potuje razstava, na kateri prvič predstavljajo kratke barvne dokumentarne filme, ki jih je od leta 1938 posnela mojstrica kriminalnega romana Agatha Christie (1890-1976). Britanska pisateljica je filme posnela na krajih arheoloških izkopanin v Siriji in Iraku, kjer je spremljala soproga, znanega arheologa Maxa Mallowana. Konzervator Britanskega muzeja, ki je pristojen za Bližnji vzhod, John Curtis, je povedal, da doslej ni bilo filmskih posnetkov o izkopaninah, ki jih je Christijeva posnela v Tel Braku in Šagar Bazarju v Siriji leta 1938 ter Nimrudu v Iraku med letoma 1952 in 1957. Filme je hranila družina Agathe Christie. Posnetki so pomembni, ker je pisateljica ujela predvsem vsakdanje življenje ljudi na teh območjih in ne toliko samih arheoloških izkopanin.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Berlin je filmsko mesto
04. 02. 2001 00.00
Berlin je v Nemčiji glavno filmsko mesto, v katerem sta film in televizija pomembni gospodarski panogi. Vsak dan v Berlinu snema vsaj 40 filmskih ekip in samo v letu 1999 je bilo v mestu posnetih kar 300 filmov.
Nagrada za življenjsko delo De Laurentiisu
25. 01. 2001 00.00
Prestižno nagrado Irving Thalberg bo na letošnji podelitvi oskarjev za svoje življenjsko delo prejel italijanski producent Dino De Laurentiis, je sporočila ameriška filmska akademija. Delo De Laurentiisa govori samo zase, je dejal predsednik akademije Robert Rehme. "Njegova ljubezen, strast in način, na katerega je snemal filme, so zaznamovali njegovo kariero. Vedno je imel pogum, da je snemal filme, v katere je verjel," je še dodal Rehme. Nagrado Irving Thalberg, ki jo podeljujejo do leta 1937, bodo letos podelili triintridesetič. De Laurentiis je skupaj s Carlom Pontijem produciral film Cesta režiserja Federica Fellinija.
Prvi celovečerni film na spletu
19. 01. 2001 00.00
Miramax bo naslednji teden na Internetu poskusno ponudil filme iz svoje produkcije. Dvaindvajsetega januarja bo Miramax tako kot prvega na Internetu ponudil svoj film iz leta 1999 z naslovom Guinevere s Sarah Polley in Stephenom Reo v glavnih vlogah. Film si bo moč prenesti oziroma ogledati za 3,49 USD. Omenjena vsota bo uporabniku prinesla 24 urno dovoljenje za ogled filma. Film bo "dolg" 500 megabajtov, kar pomeni, da si brez res hitre povezave filma ne bo mogoče prenesti, kaj šele ogledati.
XII. filmski festival Alpe Adria
19. 01. 2001 00.00
V Trstu bo od danes do 27. januarja dvanajsti filmski festival Alpe Adria - Trieste Film Festival, posvečen predvsem pregledu filmske produkcije v srednji in vzhodni Evropi. Najboljši celovečerni film bo prejel nagrado Premio Trieste v znesku desetih milijonov lir, najboljši kratki film pa nagrado Premio Laboratorio Mediterraneo v znesku treh milijonov lir. V tekmovalnem programu bosta tudi slovenska kratka filma Lesi se vrača Jana Zakonjška in Dom svobode Saše Podgorška, v posebenm programu pa Trdnjava Evrope Želimira Želnika.
V Italiji obsodili "striptizerja"
18. 01. 2001 00.00
Sodišče v Firencah je obsodilo nekega moškega, ki se je pred dvema letoma oblečen v ženska oblačila začel slačiti pred Michelangelovim kipom Davida v Firencah, pri tem pa so ga njegovi prijatelji spodbujali ter fotografirali in snemali z video kamerami. Sodišče je "striptizerju" zaradi "nemoralnega obnašanja v javnosti" naložilo 400.000 lir kazni (44.000 SIT).
Filmski festival Sundance
18. 01. 2001 00.00
V ameriški zvezni državi Utah se danes začenja 20. filmski festival Sundance. Na festivalu, ki je od ustanovitve leta 1981 postal najpomembnejše srečanje neodvisnih filmskih ustvarjalcev v ZDA, bodo do 28. januarja v Park Cityju, Salt Lake Cityju in Ogdenu prikazali 115 celovečernih in 65 kratkih filmov. Otvoritveni film letošnjega festivala bo režijski prvenec ameriške igralke Christine Lahti, My First Mister. Film je črna komedija o nenavadnem odnosu med mlado trgovsko pomočnico in njenim šefom, v njem pa igrata Albert Brooks in Leelee Sobieski. Dva dneva po premieri svojega prvenca bo 50-letna igralka, znana po vlogi v televizijski nadaljevanki Chicago Hope, prejela nagrado za svoje delo v neodvisni kinematografiji.
Dante po Pandurjevo
11. 01. 2001 00.00
Dvajsetega januarja 2001 se bo zvečer ob 20. uri dvignil zastor v dvorani hamburškega gledališča Thalia in čez oder bo stekla uprizoritev z naslovom "Inferno. The Book of the Soul" Mariborčana Tomaža Pandurja po Dantejevi Božanski komediji in z glasbo Gorana Bregovića.
Porto in Rotterdam: mesti kulture 2001
03. 01. 2001 00.00
Porto in Rotterdam sta evropski mesti kulture v letu 2001. Zanju so se odločili konec maja leta 1998. Organizatorji mesta kulture v Rotterdamu so si za kulturno leto izbrali slogan: Rotterdam is many Cities. Mesto so razdelili na več lokacij, ki se med seboj ločujejo po različnih kulturnih fenomenih v najširšem pomenu besede. Tako bodo skozi medij umetnosti, še posebej film, prikazali razvoj kulturnega življenja Nizozemcev. Prav filmska umetnost je tisto področje, prek katerega se bosta povezali letošnji kulturni prestolnici. Projekt so naslovili s Tale of Two Cities in združuje kratke filme o obeh mestih. V Portu se bo kulturno leto uradno pričelo 13. januarja. Evropska unija je Portu namenila kar 215 miljonov EUR, s katerimi so organizatorji podprli tudi urbanistične posege v kulturno prestolnico.