filme

Slovo od kina Union
02. 01. 2001 00.00
Tretjega januarja 2001 bosta kino Union in Mini Union prešla v roke Grand hotela Union. Danes se bodo Ljubljanski kinematografi z dnevom odprtih vrat poslovili od dvorane Union. Gledalcem bodo poklonili predstavi dveh najbolj priljubljenih slovenskih filmov: ob 18. uri Ne joči, Peter in ob 20. uri To so gadi. Obe predstavi si bodo gledalci lahko ogledali z brezplačnimi vstopnicami, ki jih lahko dobijo v predprodaji na blagajni kina Komuna in kina Union.

Slovenija nova članica Eurimages
01. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem je Slovenija postala 26. članica sklada Sveta Evrope za koprodukcijo, distribucijo in prikazovanje evropskih igranih in dokumentarnih filmov Eurimages. Slovenijo bo v upravnem odboru sklada Eurimages zastopal Igor Koršič. Odločitev o sprejetju Slovenije je soglasno sprejel upravni odbor sklada v Strasbourgu konec novembra. Slovenija pa je že leta 2000 vstopila v prvi projekt, ki se sofinancira s sredstvi Eurimagesa, mednarodno koprodukcijo Na nikogaršnjem ozemlju. Film bo premierno prikazan na filmskem festivalu v Benetkah.

Badjurova nagrada Matjažu Klopčiču
22. 12. 2000 00.00
Dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju kinematografije je režiser Matjaž Klopčič. Nagrado mu bodo izročili na četrtem festivalu slovenskega filma, ki bo med 28. in 31. marcem v Portorožu. Klopčič je posnel deset celovečernih igranih filmov. Nagrado, poimenovano po slovenskem režiserju, snemalcu in scenaristu Metodu Badjuri, podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.

V Havani začetek filmskega festivala
10. 12. 2000 00.00
V kubanski prestolnici Havani poteka 22. mednarodni festival južnoameriškega filma. Na njem bodo do 15. decembra predstavili 36 filmov, ki se potegujejo za najvišje nagrade festivala.

V Hollywoodu osnovali novo nagrado
06. 12. 2000 00.00
V Hollywoodu so osnovali novo nagrado, ki jo bodo v prihodnje podeljevali desetim "najbolj izstopajočim" filmom leta. Z nagradami namerava ameriški filmski inštitut nagraditi tiste filmske stvaritve, ki prispevajo k napredku filmske industrije, navdihujejo tako ustvarjalce kot gledalce ali pomembno zaznamujejo družbo.

Razstava o Etruščanih
26. 11. 2000 00.00
V beneški Palazzo Grassi je danes odprla vrata doslej največja razstava o Etruščanih. Do 1. julija 2001 si bodo lahko obiskovalci ogledali več kot 700 predmetov iz okrog 80 muzejev in zasebnih zbirk, med njimi dragocene grobne in uporabne predmete. Zavarovalno vrednost razstave organizatorji ocenjujejo na 500 milijonov nemških mark.

Mednarodni festival kratkega filma
09. 11. 2000 00.00
Na 16. mednarodnem festivalu kratkega filma Interfilm, ki se je v torek začel v Berlinu, bodo predstavili 300 kratkih filmov in videov. Vrhunec festivala, ki bo potekal do nedelje na temo Poželenje in mutacija, bo podelitev t.i. short award, ki jo bodo prvič podelili za najboljši kratki film v različnih kategorijah. Filme, ki so se uvrstili v tekmovalni program, so izbrali med več kot 1300 filmskimi deli, ki so prispela iz 50 držav.

Berlinski festival bo počastil Fritza Langa
05. 11. 2000 00.00
Na berlinskem filmskem festivalu prihodnje leto bodo predstavili

Umrl scenarist Leonardo Benvenuti
03. 11. 2000 00.00
V sedeminsedemdesetem letu starosti je danes v bolnišnici v Rimu umrl eden najbolj znanih italijanskih scenaristov Leonardo Benvenuti. Kot so povedali v bolnišnici, je imel Benvenuti težave s srcem in je v zadnjih mesecih prestal več operacij. Benvenuti je v svoji pet desetletij dolgi karieri napisal najmanj 200 scenarijev, večinoma za filme. Med drugim je sodeloval pri scenariju za komedijo Vittoria De Sice Poroka po italijansko iz leta 1964, v kateri sta v glavnih vlogah igrala Sophia Loren in Marcello Mastroianni ter za film Nekoč je bilo v Ameriki (1984) v režiji Sergia Leoneja, v katerem je glavno vlogo odigral Robert De Niro. Benvenuti je sodeloval z največjimi italijanskimi režiserji, med drugim z Mariom Monicellijem, ki velja za očeta italijanske komedije.

Anna Karina v Kinoteki
02. 11. 2000 00.00
Anna Karina, pretresljivo lepa ikona francoskega novega vala v 60-ih letih in muza, ki je s svojo omamno čutnostjo zaznamovala najboljše filme Jeana-Luca Godarda, bo med svojim postankom v Sloveniji obiskala tudi Slovensko kinoteko. Ljubiteljem filma se bo pridružila v petek, 3. novembra, ob 20. uri na projekciji Godardovega filma Alphaville ali Pustolovščine Lemmyja Cautiona, zrelega seštevka vseh estetik novega vala in enega najlepših ljubezenskih filmov nasploh. To je nenadkriljiva priložnost za vse, ki se jim po žilah pretaka vsaj kaplja cinefilske krvi, da v živo uzrejo božanski obraz bivše manekenke, danes pesnice in šansonjerke, ki je v sanjavih velikih planih s filmskih platen z nami delil toliko solz, verzov, pokajenih cigaret in najlepši stavek v zgodovini kinematografije: "Ljubim vas." Film Alphaville ali Pustolovščine Lemmyja Cautiona (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution) bo predvajan z angleškimi podnapisi. Poleg Karine so v tem črnobelem filmu iz leta 1965 zaigrali Eddie Constantine, Akim Tamiroff in Jean-Pierre Léaud. Zgodba govori o ameriškem zasebnem detektivu, ki prispe v Alphaville, futuristično mesto na drugem planetu. Njegov ameriški značaj je v nasprotju z mestnimi zakoni, ki prepovedujejo ljubezen in izražanje mnenj. Ena najlepših ljubezenskih zgodb vseh časov.

10 let Zveze Slovencev na Madžarskem
28. 10. 2000 00.00
Porabski Slovenci so proslavili 10-letnico delovanja svoje krovne, povezovalne organizacije na Madžarskem. Slavnostni govornik, predsednik Zveze Jože Hirnoek, je povedal, da je bila ob demokratičnih spremembah na Madžarskem želja oživiti slovenstvo v Porabju močnejša od malodušja - kljub prvim šibkim in negotovim korakom.

22. festival mediteranskega filma
17. 10. 2000 00.00
V francoskem mestu Montpellier se bo 27. oktobra začel 22. mednarodni festival mediteranskega filma, na katerem bodo do 5. novembra prikazali 195 filmov iz 22 držav. Organizatorji bodo v uradnem programu festivala prikazali 13 dolgometražnih in 20 kratkometražnih filmov. Častni gostji festivala bosta Mehika in Italija. Tako bodo predvajali retrospektivo filmov španskega režiserja, ki je živel v Mehiki, Luisa Bunuela in opus Artura Ripsteina. Italijo bodo počastili med drugim z retrospektivo Verdi na filmu in s projekcijo filmov Luchina Viscontija, Bernarda Bertoluccija, Dina Risija, Marca Ferrerija, Tinta Brassa in Giuseppa Tornatoreja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi devet "draguljev slovenske kinematografije", med njimi filme iz obdobja od 60-tih let do danes. Ljubitelji filmske umetnosti si bodo lahko ogledali še film ameriškega režiserja nemškega rodu Ernesta Lubitscha z naslovom Ko sem bil mrtev (Als ich tot war) iz leta 1916, ki so ga leta 1994 našli v Novi Gorici.

Danes na festivalu Mesta žensk
11. 10. 2000 00.00
Danes ob 20. uri bo na Mali sceni MGL nastopila prevajalka, koreografinja in plesalka Suzana Koncut, ki se je prav za to festivalsko priložnost povezala z vizualnim umetnikom Davidom Grassijem. V projektu Prostornina kože bo iskala zvoke in besede na površini podobe, kože.

Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 

Samokritična nagrada za film V leru
05. 10. 2000 00.00
Slovenski celovečerni film V Leru je tudi na filmskem festivalu v Milanu, ki se je končal pred nekaj dnevi, osvojil priznanje - nenavadno, a pomembno nagrado. Imenuje se samokritična nagrada (Self Critic Award), filmu V leru pa jo je podelila neformalna žirija vseh režiserjev, ki so imeli svoje filme na festivalu in so se tega tudi osebno udeležili. Udeležba Burgerjevega celovečernega prvenca v tekmovalnem sporedu festivala v Milanu je bila za film že osemintrideseti festival po vrsti, omenjena nagrada pa že dvajseta, ki jo je osvojil.

Wilder postal častni meščan Dunaja
02. 10. 2000 00.00
Ameriški scenarist in režiser, 94-letni Billy Wilder bo postal častni meščan Dunaja. S tem bo mesto Dunaj počastilo enega največjih filmskih režiserjev, ki se je rodil v Avstriji.

Pred otroki preizkušali grozljive prizore
01. 10. 2000 00.00
Vodilni hollywoodski filmski studiji so grozljive in nasilne filmske prizore več let preizkušali pred otroki, da bi tako določili starostno mejo gledalcev, ki si smejo ogledati določene filme, je nedavno pisal časnik New York Times. Podjetje Columbia Tristar je tako film Vem, kaj ste storili lansko poletje, v katerem morilec razpara svoje žrtve, predvajalo pred 50 otroci, starimi med 9 in 11 let.

Jazz festival v Salzburgu
30. 09. 2000 00.00
5. "Jazz jesen", ki bo od 29. oktobra do 5. novembra potekala v Salzburgu, bodo popestrili s predvajanjem filmov in video posnetkov. Obiskovalci si bodo na festivalu jazzovske glasbe tako lahko ogledali tudi jazzovske filme, med njimi filme Blue Note, Miles Davis in Bird, vsak dan pa bodo ob 17. uri na ogled tudi video posnetki o jazzu. Organizatorji festivala letos pričakujejo 15.000 obiskovalcev. Prihodnje leto naj bi festival še razširili, posvečen pa naj bi bil New Yorku.

Dokfilmfestival 2000
26. 09. 2000 00.00
Na letošnjem 43. mednarodnem filmskem festivalu za dokumentarne in animirane filme v Leipzigu Dokfilmfestival si bodo obiskovalci med 17. in 22. oktobrom v tekmovalnem in spremljevalnem programu lahko ogledali 271 dokumentarnih in risanih filmov iz 35. držav. V neposredni konkurenci se bo za zlate in srebrne golobe potegovalo 62 filmov. Mednarodna žirija bo za najboljše vodenje kamere v dokumentarcu podelila 5000 mark nagrade. Festival bodo odprli s filmom v čast ruskemu filmskemu pionirju in avantgardistu Aleksandru Medvedkinu.

Praznovanje v Carnegie Hallu
24. 09. 2000 00.00
Znana newyorška koncertna dvorana Carnegie Hall ta konec tedna praznuje 80-letnico svojega predsednika in svetovno znanega violinista Isaaca Sterna. Virtuoz, ki je 80. rojstni dan praznoval 21. julija, bo drevi skupaj s prijatelji in učenci nastopil na posebnem koncertu. Njegova sinova, dirigenta David in Michael, bosta vodila simfonični orkester inštituta Curtis za glasbo, pridružili pa se jim bodo znani violinisti Sarah Chang, Glenn Dicterow in Ida Kavafian ter pianisti Emanuel Ax, Yefim Bronfam in Leon Fleisher. Besedila bosta brala Sternova hčerka Shira Stern in igralec Sir Peter Ustinov. V poslopju Carnegie Halla so ob tej priložnosti odprli razstavo, posvečeno Sternu, na kateri bodo do 31. decembra na ogled dokumenti iz njegovega zasebnega arhiva. Predvajajo tudi filme o znanem violinistu, kot tudi filme, v katerih je nastopil. Isaac Stern je predsednik Carnegie Halla že od leta 1960, ko je vodil prizadevanja za ohranitev te svetovno znane koncertne dvorane, ki ji je grozilo uničenje. Stern se je rodil leta 1920 v Rusiji, z desetimi leti pa je s starši prišel v ZDA. Violino je začel igrati z osmimi leti, doslej pa je posnel že več kot sto plošč.

Mednarodni filmski festival v Bangkoku
24. 09. 2000 00.00
V Bangkoku od minulega četrtka poteka tretji mednarodni filmski festival, ki vse bolj pridobiva na ugledu. Festival predvsem nudi priložnost za predstavitev neodvisnih in avtorskih filmov iz azijskih držav. Do 1. oktobra bodo predvajali 60 filmov, med njimi sedem celovečernih filmov v tekmovalnem programu, pa tudi dokumentarne in kratke filme. Predsednik žirije je letos eden najbolj znanih hollywoodskih producentov Christopher Lee (Jerry McGuire, Bolje ne bo nikoli).

Filmski festival v San Sebastianu
21. 09. 2000 00.00
V španskem mestu San Sebastian se je začel 48. mednarodni filmski festival, ki je letos križišče vseh filmskih zvrsti, na njem se bosta pojavila tudi dva znana igralca, Roberto de Niro in Michael Caine, ki jima bodo podelili priznanje za njune dosežke. Festival je najpomembnejši filmski festival v Španiji, na njem pa bodo simbolno predstavljene vse filmske zvrsti, je povedal direktor festivala Diego Galan. Festival se bo začel s španskim filmom La Comunidad baskovskega režiserja Alexa de la Iglesia, ki bo prikazan prvi od 18 filmov, ki tekmujejo za prestižno nagrado - zlato školjko za najboljši film. Na seznamu tekmujočih filmov so tudi štirje francoski filmi: Harrison's Flowers, prvo delo v angleščini francoske režiserke Elie Chouraqui, Les rivieres pourpres režiserja Mathieuja Kassovitza, v katerem igrata Jean Reno in Vincent Cassel, Paria režiserja Nicolasa Klotza in Sous le sable režiserja Francoisa Ozona, s Charlotte Rampling in Brunom Cremerjem v glavnih vlogah.

48. filmski festival v San Sebastianu
21. 09. 2000 00.00
V španskem mestu San Sebastian se bo danes začel 48. mednarodni filmski festival, ki bo letos križišče vseh filmskih zvrsti, na njem se bosta pojavila tudi dva znana igralca, Roberto de Niro in Michael Caine, ki jima bodo podelili priznanje za njune dosežke. Festival je najpomembnejši filmski festival v Španiji, na njem pa bodo simbolno predstavljene vse filmske zvrsti, je povedal direktor festivala Diego Galan.

Filmske zvezde v vlogi režiserjev
16. 09. 2000 00.00
Letošnji mednarodni filmski festival v Torontu je potekal v znamenju filmov, režiranih s strani svetovno znanih filmskih igralcev. Tako so na festivalu svoje filme predstavili Al Pacino, Liv Ullmann, Sally Field in Ed Harris. Pacino in Harris v svojih filmih tudi nastopata, medtem ko sta Ullmannova in Fieldova tokrat ostali za kamerami. Faithless je tako že četrti film, ki ga je Ullmannova režirala. Kot je sama dejala, je nehala igrati zaradi velikega pomanjkanja dobrih vlog za ženske igralke, obenem pa ji režija predstavlja veliko zadovoljstvo. Za Sally Field je film Beautiful, s katerim se predstavlja na letošnjem torontskem festivalu, njen režiserski prvenec. Igralka pa ne izključuje možnosti, da bi v prihodnosti v svojih filmih tudi igrala.

Razpis festivala dokumentarnega filma v Leipzigu
12. 09. 2000 00.00
Skoraj 2000 filmskih del je prispelo na mednarodni razpis za udeležbo na 43. mednarodnem festivalu dokumentarnega in animiranega filma v Leipzigu, ki bo potekal od 17. do 22. oktobra, so sporočili organizatorji festivala. Filmski strokovnjaki so med prispelimi deli izbrali 60 filmov, ki se bodo potegovali za zlatega in srebrnega goloba. Mednarodna žirija bo na festivalu prvič podelila nagrado v višini 5000 nemških mark za najboljše vodenje kamere v dokumentarnem filmu. Sicer pa bodo festival v Leipzigu odprli s projekcijo obnovljene kopije nemega filma Sreča iz leta 1934. Gre za klasično delo filmske umetnosti, ki ga je posnel ruski filmski ustvarjalec Aleksander Medvedkin. Poleg uradnega dela programa si bodo obiskovalci lahko ogledali med drugim "Noč mladega filma", avstralske risane filme in "Animacijo za otroke".

Podelili nagrade emmy
11. 09. 2000 00.00
Na podelitvi nagrad emmy za najboljše ameriške televizijske filme in serije je politična drama The West Wing prejela kar pet nagrad. Serija, ki prikazuje dogajanje v Beli hiši, predsednika ZDA pa igra Martin Sheen, je med drugim dobila tudi nagrado za najboljšo serijo v kategoriji drama. Satira o mafiji The Sopranos je na 52. podelitvi nagrad emmy v noči na ponedeljek dobila le enega emmyja.

Otroški in mladinski filmski festival v Frankfurtu
07. 09. 2000 00.00
Na otroškem in mladinskem filmskem festivalu Lukas, ki bo potekal v frankfurtskem Nemškem filmskem muzeju od 12. do 17. septembra, bodo prikazali obsežen pregled aktualnih filmov te vrste. Organizatorji že 25. otroškega in mladinskega filmskega festivala so sporočili, da bodo prikazali bogat program s 13 filmi iz desetih držav. Tri žirije bodo nagrajenca nagrade Lukas izbrale 16. septembra, zanjo pa se bodo potegovali filmski ustvarjalci iz Tajvana, Argentine, Irana in Evrope. Tekmovalne filme so izbrali med več kot 120 prijavljenimi oddajami iz vsega sveta.

Umrl režiser in scenarist Curt Siodmak
05. 09. 2000 00.00
Na ranču Three Rivers v bližini Los Angelesa je v 98. letu starosti umrl ameriški režiser, scenarist in pisatelj nemškega porekla Curt Siodmak. Kot je povedal Siodmakov prijatelj, je režiser umrl zaradi raka. Prvi film je posnel z bratom Robertom in Billyem Wilderjem leta 1929 v Berlinu. Rodil se je v družini judovskega rabina v Dresdnu, leta 1933 je odšel v izgnanstvo v London, štiri leta kasneje pa v ZDA, kjer je v 40-ih letih zaslovel s srhljivkami in znanstvenofantastičnimi filmi. Kot scenarist je prvi uspeh dosegel leta 1936 s filmom Vrnitev nevidnega človeka (The Invisible Man Returns), 1941 pa je napisal scenarij za film Georga Wagnerja Volčji človek (The Wolf Man). Lik volkodlaka, ki ga je ustvaril Siodmak, je postal mit na področju srhljivk. Svetovno znan je Siodmak postal z romanom Donovanovi možgani, po katerem so doslej posneli štiri filme.

Ljubljanski hommage Eastwoodu
01. 09. 2000 00.00
Vzporedno z beneško Mostro se bo tudi Slovenska kinoteka poklonila priljubljenemu hollywoodskemu igralcu in režiserju Clintu Eastwoodu, ki je ob svoji 70-letnici na začetku letošnjega filmskega festivala v Benetkah iz rok kolegice Sharon Stone prejel zlatega leva za življenjski prispevek k sedmi umetnosti.

Italijani v vedno večjem številu v kino
29. 08. 2000 00.00
Italijani se v zadnjem času pogosteje odločajo za obisk kinopredstav. Kot so pokazali rezultati nedavne študije italijanskega Nacionalnega statističnega inštituta, se je 45 odstotkov Italijanov, starejših od šestih let, lani vsaj enkrat na mesec odločilo za ogled kinopredstav. Leta 1998 je kino vsaj enkrat na mesec obiskalo 47,3 odstotka Italijanov. Po podatkih omenjenega inštituta si filme v kinodvoranah vsaj trikrat na leto ogleda 51,8 odstotka Italijanov, to število pa od leta 1996 vztrajno narašča. 25,4 odstotka Italijanov, ki hodijo v kino, je bilo lani od štiri do šestkrat v kinu. 13 odstotkov je kino obiskalo od sedem do dvanajstkrat letno, 9,9 odstotka Italijanov pa je v kinu lani bilo več kot dvanajstkrat. Med osebami, starejšimi od 15 let, ki hodijo v kino, je največ študentov, 85,1 odstotka, obiskalo kino vsaj enkrat na mesec.