finančna
Odobren načrt prodaje dveh državnih bank
28. 07. 1998 08.11
Romunska vlada je v četrtek v okviru prve faze privatizacije do konca leta odobrila načrt prodaje dveh državnih bank. 51 odstotkov bo namenjeno strateškim investitorjem, deset odstotkov zaposlenim, možnost nakupa 5-odstotnega deleža pa bosta imeli tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodna finančna korporacija (IFC).
Predlog za ustanovitev svetovne finančne organzacije
28. 07. 1998 08.07
Strokovnjaki Združenih narodov so v četrtek predlagali ustanovitev nove mednarodne ustanove, ki bi spremljala globalna finančna tržišča in preprečevala nastajanje novih kriz s širšimi razsežnostmi, kot je bila azijska finančna kriza. Svetovna finančna organizacija bi nadzorovala banke, družbe za trgovanje z vrednostnimi papirji, zavarovalnice in druga podjetja, ki opravljajo finančne storitve. Nova inštitucija bi bila po besedah Nurula Islama, predsednika komiteja za razvojno planiranje, ''finančna različica'' Svetovne trgovinske organizacije.
Britanska finančna revija Euromoney znova izbrala NLB
21. 07. 1998 17.01
Euromoneyjevo priznanje za odličnost je že drugo leto zapored prejela Nova Ljubljanska banka, prav tako pa je na lestvici The Banker NLB znova kot edina slovenska banka uvrščena med 1000 največjih bank na svetu (Top 1000 World Banks).
OECD: Azijska kriza še ni končana
13. 07. 1998 09.58
Finančna kriza v Aziji po mnenju strokovnjakov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) še vedno ni popolnoma rešena. V novem poročilu o položaju na finančnem trgu, ki ga je v nedeljo v Parizu objavila OECD, piše, da so številne države v prehodu na tržno gospodarstvo še vedno pod pritiskom. ''Mednarodni vlagatelji so postali previdni,'' so ugotovili v analizi strokovnjaki. Obenem pa azijska kriza po mnenju OECD leta 1997 pri podjetjih ni zmanjšala zanimanja za tuja direktna vlaganja, pač pa v nekaterih od krize hudo prizadetih državah celo spodbudila k nadaljnjim vlaganjem.
Na sodišču v Pescari prvič zaslišali prijetega slovenskega državljana
06. 07. 1998 18.11
Na sodišu v Pescari so dopoldne prvič zaslišali 28-letnega slovenskega državljana Draga Žnidaršiča, ki so ga tamkajšnji policijski agenti v soboto, 4. julija, prijeli s 108 kilogrami heroina, je poročal Radio Slovenija.
Zaradi azijske krize in padca cen žitaric manjši skupni izvoz
06. 07. 1998 09.54
Globalni izvoz najpomembnejših kmetijskih izdelkov se je v letu 1997 zmanjšal za več kot dva odstotka, ocenjuje v letnem poročilu Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Hong Kong praznuje prvo obletnico prehoda pod kitajsko oblast
01. 07. 1998 09.09
Hong Kong, ki danes slavi prvo obletnico prehoda pod kitajsko oblast, po mnenju kitajskega predsednika Jiang Zemina, ki se je udeležil slovesnosti v tej nekdanji britanski koloniji, kljub sedanji gospodarski krizi čaka svetlejša prihodnost. "Še naprej bomo podpirali razvoj gospodarstva v Hong Kongu, vključno s turizmom in visoko tehnologijo," je poudaril Jiang Zemin.
Ravbarjeva sprejela na razgovor italijanskega veleposlanika
30. 06. 1998 13.13
Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar se je včeraj z italijanskim veleposlanikom v Ljubljani Massimom Spinettijem pogovarjala o rezultatih in dogovorih petega zasedanja mešane slovensko-italijanske komisije za gospodarsko sodelovanje, ki je potekalo 23. junija v Rimu, so sporočili iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
OVSE zahteva izvedbo programa o vrnitvi beguncev
22. 06. 1998 17.43
Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Hrvaškem Tim Guldimann, je danes na Dunaju zahteval takojšnjo uresničitev programa vrnitve in pomoči beguncem, ki ga je podpisala hrvaška vlada.
Sestala se bo slovensko-italijanska komisija za gospodarsko sodelovanje
22. 06. 1998 14.58
Državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar bo popoldne odpotovala v Rim, kjer se bo drevi sestala z državnim podsekretarjem italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Pierom Fassinom. Sestanka se bosta udeležila tudi slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš in viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant.
Prodor Travellersa na japonski trg
03. 06. 1998 09.15
Ameriška finančna skupina Travellers je z 1,6 milijarde dolarjev vredno transakcijo prevzela 25 odstotni delež v tretji največji japonski borzni hiši Nikko Securities in tako postala njen največji delničar. Analitiki ocenjujejo, da je to ena izmed najagresivnejših poslovnih potez ameriških finančnih institucij na japonskem trgu doslej, s katero želi Travellers okrepiti položaj na japonskem in mednarodnem tržišču ter izkoristiti že začeto finančno dereguacijo, ki naj bi se predvidoma končala do leta 2001. Od ameriških podjetij je na japonskem trgu prisoten tudi Merrill Lynch, ki je februarja angažiral 2.100 bivših uslužbencev propadlega podjetja Yamaichi securities in po celi Japonski vzpostavil trideset izpostav za poslovanje s prebivalstvom.
Srečanje slovenskega in hrvaškega finančnega ministra v Zagrebu
22. 05. 1998 13.54
V Zagrebu sta se danes srečala finančna ministra Slovenije in Hrvaške Mitja Gaspari in Borislav Škegro. Sogovornika za zaprtimi vrati razpravljata o reševanju problematike Ljubljanske banke ter o možnostih za sklenitev sporazuma o rešitvi deviznega varčevanja varčevalcev v glavni podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu.
Jutri sestanek finančnih ministrov Slovenije in Hrvaške
21. 05. 1998 14.54
Jutri se bosta v Zagrebu sestala finančna ministra Slovenije in Hrvaške Mitja Gaspari in Borislav Škegra. Pogovarjala naj bi se o reševanju problematike Ljubljanske banke.
Newyorška borza se bo preselila
21. 05. 1998 08.24
Newyorška borza, ki se ubada s prostorskimi problemi, se bo morda v kratkem preselila z zgodovinskega Wall Streeta na spodnjem delu Manhattana. Borza si skupaj z newyorško državno in mestno vlado prizadeva pridobiti pet lokacij na Broad Streetu, nedaleč od Wall Streeta, s čimer bi zagotovili, da bi spodnji del Manhattana ostal finančna prestolnica ZDA in sveta.
Začetek sestanka finančnih in zunanjih ministrov G-8
09. 05. 1998 10.10
V Londonu so se na ločenih sestankih včeraj srečali zunanji in finančni ministri skupine industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) in Rusije. Dvodnevni sestanek služi predvsem kot priprava na srečanje predsednikov in premierov držav G-8, ki bo prihodnji teden v britanskem Birminghamu. Osrednje teme posvetovanj bodo finančna kriza v Aziji in njene posledice v Evropi, krizna območja v svetu, človekoljubna pomoč in okoljevarstvena vprašanja.
Svetovna banka odobrila posojilo Moldaviji
25. 04. 1998 10.08
Svetovna banka je Moldaviji odobrila posojilo v višini 15,9 milijona dolarjev, sredstva pa so namenjena za pospeševanje privatizacije in razvoj trga nepremičnin v Moldaviji. S pomočjo posojila naj bi tudi dopolnili in posodobili obstoječi kataster. Od leta 1992, ko je Moldavija postala članica Svetovne banke, ji je ta finančna ustanova namenila 278 milijonov dolarjev posojil za 11 projektov.
Deutsche Bank Luxemburg lani povečala bilančno vsoto
22. 04. 1998 16.48
Deutsche Bank Luxemburg je lani povečala bilančno vsoto za 14,4 odstotka na približno 40,5 milijarde mark. Finančna ustanova, ki je v stoodstotni lasti največje nemške banke Deutsche Bank, je ustvarila približno 194 milijonov mark dobička, kar je za 12 odstotkov več kot konec leta 1996.
IMF opozarja ZDA pred padcem vrednosti dolarja in delnic
15. 04. 1998 11.13
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem polletnem pregledu dogajanj v svetovnem gospodarstvu opozoril ZDA, da bi azijska finančna kriza lahko vplivala na padec vrednosti dolarja in delnic. V Washington pa je že prispela večina finančnih ministrov iz 182 držav članic IMF, ki bodo razpravljali o učinkih in posledicah azijske krize ter skušali najti odgovor, kako bi naj finanči svet v prihodnosti reagiral na krizne dogodke.
Heineken povečal dobiček
11. 04. 1998 10.38
Holandska pivovarna Heineken, druga največja proizvajalka piva na svetu, je lanski čisti dobiček glede na leto poprej povečala za 16 odstotkov na 761 milijonov guldnov. Lani je Heineken prodal za 13,52 milijarde guldnov izdelkov, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1996. Družbi je rast dobička uspela predvsem zaradi višje prodaje, ugodnih tečajnih razlik in nižjih nakupnih cen za določene surovine. Azijska finančna kriza po besedah predstavnikov Heinekena ne bo bistveno vplivala na poslovanje podjetja (na azijskih trgih ustvarijo 12 odstotkov celotnega prihodka), ki tudi letos pričakuje rast kazalcev uspešnosti poslovanja.
IMF zahteva od Japonske odločne ukrepe
08. 04. 1998 11.48
Mednarodni denarni sklad (IMF) je od Japonske zahteval, naj občutno zniža davke in prestrukturira bančni sektor, saj bo le tako lahko izšla iz gospodarske krize, v katero se pogreza.
Manjši zaslužek Motorole v prvem četrtletju
08. 04. 1998 08.01
V prvih treh mesecih letos se je zaslužek ameriškega računalniškega koncerna Motorola v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 145 milijonov dolarjev na 180 milijonov dolarjev. Promet pa se je povečal za približno štiri odstotke na 6,9 milijarde dolarjev. Nič kaj optimistične niso tudi napovedi za drugo četrtletje, ko naj bi se dobiček gibal na ravni zaslužka v prvem četrtletju. Tako kot številna podjetja je tudi Motorolo prizadela azijska finančna kriza, čeprav v družbi upajo, da se bo izboljšala prodaja na trgih ZDA in Latinske Amerike.
Pokrajine v Sloveniji šele po letu 2000
07. 04. 1998 18.13
Uvedbo pokrajin v Sloveniji predvideva že slovenska ustava, vendar zakonskih norm za njihov nastanek in delovanje še ni oziroma so v pripravi. Teze za njihovo uvedbo je danes predstavila služba vlade za lokalno samoupravo oziroma minister brez listnice, pristojen za to področje, Božo Grafenauer s sodelavcema, Stanetom Vlajem in Andrejem Čokertom. Povedali so, da naj bi zakonski predlog o pokrajinah v parlamentarno proceduro prišel prihodnje leto, pripravljen pa naj bi bil tudi na temelju številnih posvetov in analiz ter predhodne obravnave gradiva v parlamentarni komisiji za lokalno samoupravo še pred rednim zakonodajnim postopkom. Postopna uvedba pokrajin naj bi se tako začela šele po letu 2000.
Slovenija z Grčijo podpisala protokol o znanstveno-tehnološkem sodelovanju
31. 03. 1998 16.31
Državni podsekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo Peter Volasko in vodja sektorja za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje na grškem ministrstvu za razvoj Efstratios Carabateas sta danes v imenu obeh ministrstev podpisala delovni Protokol prvega zasedanja slovensko-grškega mešanega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje, ki opredeljuje prioritetna področja sodelovanja in finančna določila razpisa za program znanstveno-tehnološkega sodelovanja med državama v letih 1998 do 2000.
Romunija osvaja azijski trg
30. 03. 1998 12.32
Romunija želi v Evropsko unijo, a se hkrati vse bolj obrača proti Aziji in njenemu trgu, na katerem je bila močno navzoča v 80. letih. Vodja oddelka za Azijo v romunskem ministrstvu za trgovino Nicu Manolache je pojasnil, da Azija sicer ne more nadomestiti petnajsterice v vlogi prve trgovinske partnerice Romunije, lahko pa ji krepko poveča zunanjetrgovinsko menjavo. Romunski izvoz v Azijo je zadnje mesece prizadela tamkajšnja finančna in bančna kriza, vendar pa oblasti v Bukrašti upajo, da bo letos dvostranska trgovinska menjava vnovič zacvetela. Predlani je Romunija v Azijo izvozila za 574 milijonov dolarjev blaga in storitev, lani pa samo za 494 milijonov dolarjev, medtem ko je uvoz iz Azije zrasel z 940 milijonov dolarjev leta 1996 na 1,1 milijarde dolarjev lani. Kljub krizi pa je Romunija lani zabeležila večji izvoz v posamezne azijske države, npr. Indonezijo (53 milijonov dolarjev izvoza leta 1997 proti devetim milijonom predlani) ali na Filipine (51 milijonov dolarjev lani proti 16 milijonom leta 1996). Po kemičnih proizvodov Romunija v Azijo izvaža predvsem kroglične ležaje, orodja, šasije, traktorje in avtomobile Dacia, romunsko različico renaulta 12.
Trgovinski primanjkljaj največji v tem desetletju
24. 03. 1998 16.01
Oddelek za trgovino pri ameriški administraciji je sporočil, da je trgovinski primanjkljaj ZDA v januarju znašal 12 milijard dolarjev, kar je 1,1 milijarde več kot decembra 1997 in največ v tem desetletju. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja je azijska finančna kriza, zaradi katere se je zmanjšalo popraševanje po ameriškem blagu v tem delu sveta. Ameriška administracija je zato ponovno pozvala japonsko vlado, naj poveča stimulacije domačemu gospodarstvu. Skupni japonski trgovinski presežek se je od februarja preteklega leta do letošnjega februarja povečal za 88,7 odstotkov in znaša skupaj 9,8 milijarde dolarjev. Presežek Japonske v trgovanju z ZDA pa je porasel za 32,9 odstotka in znaša 4,1 milijarde dolarjev.
Nova izdaja Mannesmannovih delnic
13. 03. 1998 08.14
Nemško zasebno telekomunikacijsko podjetje Mannesmann namerava letos nadaljevati trend rasti, kar pa ne bo mogoče brez dodatnega kapitala. Finančna sredstva bo koncern pridobil z novo izdajo delnic v višini treh milijard nemških mark. Nove delnice bodo ponudili tako obstoječim kot tudi novim delničarjem, z njim pa bo Mannesmann skušal prevzeti vodilni položaj med zasebnimi proizvajalci telekomunikacijskih storitev.
Do kdaj še nemška finančna pomoč ZR Jugoslaviji?
08. 03. 1998 11.43
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je v pogovoru za časnik Welt am Sonntag zagrozil z ukinitvijo mednarodne pomoči ZR Jugoslaviji, če se bo konflikt na Kosovu nadaljeval. Kot je povedal Kinkel, je imel v mislih tako pomoč Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi kot pomoč Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Obenem je postavil pod vprašaj gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Beogradom.
Nacionalna finančna družba bo združevala sklade
06. 03. 1998 15.49
Pooblaščene investicijske družbe, s katerimi upravlja Nacionalna finančna družba, naj bi se v pričetku aprila združile v enoten sklad, ki pa se bo nato razdružil v dve novi pooblaščeni investicijski družbi, je razvidno iz sklicev skupščin teh skladov iz današnjega dnevnega časopisja. Vsi delničarji skladov, ki naj bi se združili, bodo tako hkrati postali tudi delničarji obeh novih skladov, katerih osnovni kapital bo skupaj znašal 36,2 milijarde tolarjev.
Zaprli 3 nekdanje managerje japonske borzne posredniške hiše Yamaichi
05. 03. 1998 08.14
Tri nekdanje managerje japonske borzne posredniške hiše Yamaichi so pretekli teden zaprli v Tokiu. Omenjeni managerji naj bi prikrojili poslovne bilance ter s tem prikrili dolgove v višini 260 milijonov jenov, kar je omenjeno družbo pospešeno pripeljalo v stečaj, sporočajo iz urada tokijskega državnega tožilstva. Zaprti managerji so svoja kazniva dejanja že priznali. Omenjena finančna institucija, ki je bila med največjimi na Japonskem, je propadla novembra 1997.
Finančni trgi v jugovzhodni Aziji ponovno stabilni
28. 02. 1998 12.07
Po mnenju finančnih ministrov Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN) so se finančni trgi, ki jih je prizadela gospodarska kriza, ponovno nekoliko utrdili. "Finančna kriza se je v preteklih tednih začela ponovno stabilizirati," so ob zaključku srečanja danes v Džakarti ugotovili ministri. Po predstavah članic ASEAN naj bi skupina sedmih največjih industrijskih držav, znanih pod imenom G-7, še bolj odprla svoja tržišča za blago iz jugovzhodne Azije. Po mnenju ministrov je finančna kriza v tem delu Azije kratkoročno sicer škodila gospodarskim in poslovnim pogojem v tem delu Azije, toda dolgoročne gospodarske možnosti so ostale še naprej zanimive.