fosilna

Evropski parlament razglasil podnebne izredne razmere

28. 11. 2019 12.56

Evropski parlament je s 429 glasovi za in 225 glasovi proti podprl resolucijo o razglasitvi podnebnih izrednih sprememb v Evropi in po svetu. Resolucijo je predlagala politična skupina liberalcev, in sicer zaradi stalnega naraščanja globalnih temperatur, najvišjih ravni emisij toplogrednih plinov in ekstremnih vremenskih pojavov.

Okolju škodljive agregate nadomeščajo vetrnice, fotovoltaika, hidroelektrarne ...

19. 11. 2019 06.41

Če želimo zmanjšati škodljive emisije v občutljivem gorskem okolju, je treba poskrbeti za energetsko sanacijo koč. Zelene tehnologije so letos poleti vpeljali v Pogačnikov dom na Kriških podih in rezultati so pozitivni. Zdaj je na vrsti prenova Doma Valentina Staniča pod Triglavom. So pa v okviru projekta SustainHuts energetsko sanirali tudi Kocbekov dom na Korošici, a je žal teden dni zatem pogorel.

'Podnebna kriza je prispela in se poglablja hitreje'

05. 11. 2019 21.13

Več kot 11.000 znanstvenikov iz 153 držav, tudi Slovenije, se je podpisalo pod članek, objavljen v reviji Bioscience Magazine, v katerem svarijo pred podnebnimi izrednimi razmerami, ki bi lahko, kot so opozorili, prinesle nepredstavljivo trpljenje.

Okoljevarstveniki kritični do Slovenije zaradi subvencij za fosilna goriva

09. 09. 2019 08.46

Pet članic EU, med njimi Slovenija, načrtuje v času vse večjega zavedanja podnebne krize uvedbo novih subvencij za fosilna goriva, kar ogroža uresničitev evropskih podnebnih ciljev do leta 2030, opozarjajo okoljevarstveni strokovnjaki v novi analizi osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov 28 članic EU.

Kako nastanejo 'bele črte' na nebu?

16. 08. 2019 06.00

Pri izgorevanju fosilnih goriv nastaja veliko vodne pare in ogljikovega dioksida, majhen delež predstavljajo ostali plini in manjši trdni delci. V nasprotju s temperaturo na površju je na višini, kjer letijo potniška letala, vse leto okoli –50 stopinj Celzija. Vodna para se zato spremeni v ledene kristalčke, z zemeljskega površja to vidimo kot dolg bel oblak. Kako dolgo sled letala ostane na modrem nebu, je odvisno od relativne vlažnosti zraka na višini leta.

Elektrarno za pet milijard evrov bi gradili deset let, sodelovalo bi 25.000 ljudi

11. 08. 2019 07.00

"S konji, voli in golimi rokami danes ne naredimo prav veliko. Če ni elektrike, ni hrane, vode, prevoza, nobenega izdelka, prav tako ne šolstva ali zdravstva," pravi generalni direktor družbe GEN energija Martin Novšak. Čeprav smo od elektrike zelo odvisni, se z vprašanjem njene proizvodnje ukvarjamo veliko premalo, ugotavlja sogovornik, s katerim smo se pogovarjali v Krškem. Opozarja: "Nihče drug za nas ne bo gradil elektrarne."

'Ustvarijo 2,5 odstotka BDP, zaposlujejo 30.000 ljudi, porabijo pa 16,7 odstotka vse energije'

29. 07. 2019 07.05

V Sloveniji vedno govorimo samo o širitvah, pa naj gre za širjenje obvoznic in mestnih vpadnic ali nove elektrarne, pravi naš sogovornik Andrej Gnezda z Umanotere. Premalo pa se ukvarjamo s tem, kako obstoječe vire porabljati bolj učinkovito, opozarja.

Narava in elektrika: 'odreči se bomo morali ugodnostim, kot so klime in avtomobili'

27. 07. 2019 08.00

EK si razogljičenja družbe ne predstavlja brez jedrske energije, medtem ko okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da ta s seboj prinaša mnoga tveganja. Rešitev vidijo predvsem v zmanjšanju porabe električne energije. A čemu bi se morali odreči, da bi nam uspelo drastično zmanjšati porabo električne energije, ki narašča, in kako narava vpliva na možnosti proizvodnje električne energije z obnovljivimi viri?

'Da jedrski odpadki obremenjujejo okolje in zdravje ljudi, je mit'

24. 07. 2019 06.00

Svetu grozijo katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Razogljičenje družbe je nujno, razogljičenje proizvodnje električne energije, ki si ga strokovnjaki težko predstavljajo brez jedrske energije, pa je le prvi, a osnovni korak. Pa to pretehta morebitno tveganje, ki ga predstavlja ta najnovejša tehnologija, ki jo strokovnjaki primerjajo z odkritjem ognja?

160.000 let stara čeljust prvi dokaz o skrivnostni človeški vrsti, najden izven jame Denisova

02. 05. 2019 13.11

160.000 let stara čeljust, ki so jo odkrili v jami na tibetanski planoti, pripada človeški vrsti denisovanov, in med drugim dokazuje, da se je vrsta uspela prilagoditi na življenje na visoki nadmorski višini. "Do danes si nihče ni niti predstavljal, da so starodavni ljudje lahko preživeli v takem okolju," pravi avtor raziskave.

'Ne rabimo na Luno, tukaj odkrivamo nove koščke Zemlje. Smo mali Kolumbi'

29. 01. 2019 13.19

Trije slovenski jamarji – Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič – so po enoletnem delu in raziskovanju odkrili nove dele Škocjanskih jam. Skozi strop najvišje Martelove dvorane so se namreč prebili v nova rova, visoka med 30 in 50 metri. Novo odkrit predel so poimenovali Skrita jama.

Odkrili nove dele Škocjanskih jam

28. 01. 2019 13.22

Po enoletnem delu in raziskovanju so se jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, visoka med 30 in 50 metrov in prav takšne širine, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke.

Adijo, CO2. Dobrodošli električni avtomobili. Je res tako preprosto?

23. 01. 2019 15.48

Električni avtomobili se na prvi pogled zdijo okolju bolj prijazni od klasičnih. Nekateri v njih vidijo celo rešitev za svet, ki se duši v izpustih CO2. Drug za drugim avtomobilski proizvajalci predstavljajo svoja "okolju prijaznejša" vozila in s tem pošiljajo jasen signal, da je prihodnost mobilnosti električna. A energetski strokovnjaki opozarjajo, da ni tako enostavno.

'Države so dobile premalo domače naloge'

17. 12. 2018 11.49

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Svet mora potrojiti napore ali pa nas čakajo katastrofalne posledice

28. 11. 2018 09.47

Skrb vzbujajoče poročilo ZN o izpustih toplogrednih plinov kaže, da so države neuspešne pri sprejemanju ukrepov, ki so potrebni za zajezitev posledic podnebnih sprememb. Zaveze iz pariškega sporazuma bodo težko dosežene, če ne bodo države vsaj potrojile svojih prizadevanj za njihovo uresničitev.

'Ne potrebujemo sladkih besed, temveč konkretne spremembe'

08. 10. 2018 12.18

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.

'Morilsko poletje': Takšnih temperatur še nismo videli

05. 08. 2018 12.21

Vročinski val ne popušča, zaskrbljenost narašča. Medtem ko po Evropi, Aziji in ZDA preštevajo žrtve zaradi vročine, strokovnjaki z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da letošnja vročina presega tudi najbolj pesimistične napovedi.

Musk s Pravdo tokrat nad medije

24. 05. 2018 10.28

Elon Musk zna s svojimi idejami pritegniti pozornost. Tokrat je razburil z napovedjo ustanovitve spletne strani, na kateri bi glasovali o resnici in kredibilnosti medijev.

Konopljin burek: Brez skrbi, ne boste plezali po kozolcih ali bili 'zadeti'

11. 05. 2018 06.00

Raper Trkaj je nedavno z ekipo spletne strani konoplja.net in trafike z bureki Olimpija predstavil konopljin burek, ki je takoj postal hit. Povprašali smo ga o tej najnovejši pogruntavščini in tudi o tem, kako je po njegovi zaslugi Prešeren spet postal "kul" ...

Macron preoblikoval Trumpov slogan in nagradil znanstvenike na področju podnebnih sprememb

12. 12. 2017 11.43

Pariz dve leti po sprejemu Pariškega podnebnega sporazuma znova gosti podnebno konferenco, ki poteka tudi v luči izstopa ZDA iz sporazuma. Francoski predsednik Emmanuel Macron zagotavlja, da se z Donaldom Trumpom ne bo pogajal, ga pa bo rade volje sprejel nazaj, če se znova odloči priključiti boju.

Bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše pa vsaj 3.060 ton hrane

24. 10. 2017 14.54

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

VOL17VE: Kako predsedniški kandidati gledajo na ključne okoljske izzive?

16. 10. 2017 07.00

Kakšen svet bomo pustili zanamcem? Kandidate na letošnjih predsedniških volitvah smo soočili z vprašanji o podnebnih spremembah, o onesnaževalki Termoelektrarni Šoštanj in o ambicioznosti izrabe obnovljivih virov energije, o (javnem) prometu in plastičnih vrečkah. Kakšne so njihove navade?

Vladna strategija: po 2030 nič več novih registracij avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel

12. 10. 2017 12.03

Vladna strategija predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Na vladi menijo, bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil.

FOTO: Akcija Greenpeacea: kljub oblakom je v Ljubljani posijalo sonce

05. 10. 2017 10.11

"Ko Slovenijo izčrpava suša, v Karibskem otočju divjajo orkani, v Bangladešu poplave, na Portugalskem požari…, bi radi naši odločevalci kurili premog še do sredine stoletja ter še naprej ignorirali sončno in vetrno energijo," so ogorčeni v Greenpeacu in so zato odšli na ulico.

FOTO in VIDEO: Protestniki s podnebno budnico vlado pozvali k opustitvi fosilnih goriv

29. 03. 2017 17.50

Okoli 100 podpornikov kampanje Break free, ki se zavzema za opustitev fosilnih goriv, je vlado pred njenim poslopjem s podnebno budnico pozvalo, naj pripravi aktivno in ambiciozno podnebno politiko. Vladi so predali pobudo, ki jo je podpisalo več kot 5000 državljanov in 70 organizacij, z njo pa zahtevajo opustitev subvencioniranja fosilnih goriv.

Vsa energija pri nas iz obnovljivih virov? 'Ne bo možno.' Do leta 2050 bi lahko dosegli okoli 50 odstotkov

28. 03. 2017 06.30

Na ministrstvu za infrastrukturo so jasni, da ''100 odstotkov obnovljivih virov energije verjetno ne bo možno doseči, ker nimamo toliko potenciala, ne hidro ne vetrnega. Do leta 2030 lahko pričakujemo 27 odstotkov OVE.

V Uri za Zemljo sodelovalo 187 držav, luči je ugasnilo 3000 svetovnih znamenitosti

26. 03. 2017 10.19

"Eno gibanje, en namen. Ura za Zemljo 2017 je združila na milijone ljudi v več kot 180 državah po svetu. Hvala vsem!" so na Twitterju zapisali organizatorji. Številna mesta in svetovne znamenitosti so se ovili v temo, da bi opozorili na pereč problem globalnega segrevanja ozračja, h kateremu prispeva predvsem uporaba fosilnih goriv.

'Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom'

21. 03. 2017 06.30

V gozdovih mnogi nabirajo energijo - ali za svojo dušo ali pa za svoj dom. Gozdovi so namreč zelo pomemben svetovni vir obnovljive energije. Les je ogljično nevtralen energijski vir, zato ne prispeva k poslabšanju bilance toplogrednih plinov. A na drugi strani ima lahko kurjenje lesa negativne posledice za kakovost zraka.

Po Evropi rastejo vetrnice, solarne elektrarne, pri nas pa nova plinsko-parna elektrarna

18. 03. 2017 18.58

Ljubljana bo dobila novo plinsko-parno elektrarno, ki bo delovala na zemeljski plin. Investitor je občinsko podjetje Energetika, naložba pa je težka 130 milijonov evrov. Okoljevarstveniki opozarjajo, da gre Slovenija s tem v napačno smer – gradi nove toplarne na fosilna goriva, medtem ko po Evropi rastejo vetrnice, solarne elektrarne in toplarne na lesno biomaso.

Zaradi šoštanjske elektrarne in zgrešene investicije bi lahko bila položnica za elektriko višja za evro

07. 02. 2017 12.02

Prispevek za prednostno dispečiranje elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj bi lahko letno znašal največ 25 milijonov evrov. Prispevek bi se obračunaval na obračunsko moč in bi na položnicah za elektriko dosegel približno en evro.