hrvaških
Preiskava o poslovanju Hercegovske banke
09. 04. 2001 00.00
Uslužbenci Hercegovske banke so se danes zbrali pred prostori banke v Mostarju, kjer je v petek visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH ob podpori mednarodnih sil SFOR uvedel prisilno upravo, ker naj bi banka finančno podpirala nacionalistično gibanje Hrvatov v BiH. Ob tem so suspendirali uslužbence banke, delničarje in upravo ter blokirali delo banke.
Veterani napovedali blokado
08. 04. 2001 00.00
Združenje nekdanjih hrvaških borcev je danes napovedalo, da bo v podporo hrvaškim nacionalistom v BiH jutri blokiralo dostop do oporišča mednarodnih sil SFOR v Divuljah blizu Splita, danes piše hrvaški Jutarnji list.
Umiritev razmer v BiH
07. 04. 2001 00.00
Po več krajih hrvaškega dela bosanske federacije se je ponoči nadaljevalo nasilje hrvaških nacionalistov. Po včerajšnjih spopadih v Mostarju vojaki Sforja še naprej stražijo dostop do Hercegovske banke in njenih podružnic, kjer naj bi vodstvo Hrvaškega narodnega sveta skrivalo denar za financiranje odcepitve hrvaškega dela bosanske federacije.
Protestniki napadli policiste in SFOR
06. 04. 2001 00.00
Ob prevzemu nadzora nad Hercegovsko banko v Mostarju in njenimi podružnicami v krajih Grude, Medjugorje, Tomislavgrad, Široki Brijeg, Posušje in Orašje je danes prišlo do spopadov med predstavniki mednarodne skupnosti in bosanskimi Hrvati. Potem ko so pripadniki mednarodne policije in policije Federacije BiH ob podpori sil SFOR zasedli sedež omenjene banke v Mostarju je v poslopje vdrla množica protestnikov. Po prvih podatkih je bilo ranjenih več policistov, protestniki pa so iz banke odnašali dokumente in kradli denar.
SFOR zavzel Hercegovačko banko
06. 04. 2001 00.00
Mednarodne mirovne enote v Bosni in Hercegovini so davi prevzele nadzor nad mostarsko banko Hercegovačka, ki naj bi bila banka hrvaških nacionalistov v BiH. Več deset vojakov SFOR naj bi vkorakalo v poslopje sedeža banke in v druge podružnice banke v Mostarju. SFOR je po poročanju radia bosanskih Hrvatov med drugim vkorakal v podružnice Hercegovačke v krajih Grude, Medugorge, Vitez, Tomislavgrad, Široki Brijeg, Posušje, Ljubuski in Orašje oziroma v mestih, ki so pod nadzorom hrvaških nacionalistov.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Zamenjave hrvaških oficirjev v BiH
23. 03. 2001 00.00
Obrambni minister federacije BiH Mijo Anić je odstavil hrvaškega brigadirnega generala Antuna Luburića ter brigadirja Duška Grubašića in Iva Filiipovića zaradi "vojaške neodgovornosti in nespoštovanja vojaške hierarhije", je na novinarski konferenci povedal Anić. Zamenjava v vojski federacije BiH je posledica neposlušnosti dela hrvaškega vodstvenega vojaškega kadra, ki je z zanemarjanjem vojske izkazoval privrženost odločitvam Hrvaškega narodnega zbora v BiH o vzpostavitvi hrvaške samouprave v BiH.
Jugoslovani v Zagrebu
20. 03. 2001 00.00
Približno 400 jugoslovanskih gospodarstvenikov je danes prispelo na obisk v Zagreb, kjer bodo s predstavniki hrvaških podjetji in Hrvaške gospodarske zbornice (HGK) govorili o gospodarskem sodelovanju med državama. Obisk sta pripravili Jugoslovanska gospodarska zbornica in HGK, ki sta že konec lanskega leta pripravili podoben obisk hrvaških gospodarstvenikov v Beogradu.
Podpisali sporazum o X. koridorju
06. 03. 2001 00.00
Generalni direktorji jugoslovanskih, avstrijskih, nemških, slovenskih, hrvaških makedonskih, grških in bolgarskih železnic so danes v Beogradu podpisali sporazum o ustanovitvi delovne skupine za X. koridor s sedežem na Dunaju in memorandum železnic o izboljšanju kvalitete blagovnega prometa na tem koridorju, ki bo povezoval sever in jug Evrope.
Hrvati v BiH o samoupravi
03. 03. 2001 00.00
Danes se v Mostarju hrvaški narodni zbor odloča o oblikovanju začasne hrvaške samouprave v BiH in izhodiščih za pogovore o prihodnji ureditvi države. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch je izrazil zaskrbljenost zaradi namere "radikalnih posameznikov", da današnje zasedanje izrabijo za vzpostavitev nezakonitih vzporednih struktur, ki bodo delovale v njihov prid. "Vzporedne ustanove in korupcija, ki jo omogočajo te ustanove, peljejo le k nadaljnjemu bogatenju maloštevilnega sloja skorumpiranih ljudi," je zapisal Petritsch. Opozoril je, da bodo kaznovali vsakega posameznika, ki bo vključen v nezakonite posle in ki bo deloval proti daytonskemu sporazumu, k temu pa spada tudi vzpostavitev vzporednih ustanov. Petritsch ima pooblastila mednarodne skupnosti, da v BiH zamenjuje politične predstavnike, lahko pa ukine tudi politične stranke. Ta grožnja je namenjena predvsem Anteju Jelaviću, predsedniku stranke HDZ BiH, ki je v sredo napovedal umik Hrvatov iz vseh organov oblasti v BiH.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Pogajanja se nadaljujejo
22. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki danes v Ljubljani nadaljujejo tridnevna pogajanja pod vodstvom mednarodnega posrednika sira Arthurja Wattsa, so dopoldne govorili predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah. Danes so udeleženci srečanja, ki delajo za tesno zaprtimi vrati, še manj zgovorni kot ob včerajšnjem začetku pogajanj, izvedelo pa se je, da jugoslovanska delegacija (še) ni predstavila napovedanega in težko pričakovanega poročila o trenutnem stanju skupnih deviznih rezerv. Po nekaterih napovedih naj bi o tem govorili popoldne.
Pogajalci danes o pokojninah
22. 02. 2001 00.00
Drugi dan pogajanj o nasledstvu nekdanje SFR Jugoslavije, ki potekajo v Ljubljani, so se predstavniki petih držav naslednic pogovarjali predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah fizičnih in pravnih oseb. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi pogovore o teh vprašanjih pa tudi drugih točkah dnevnega reda nadaljevali jutri.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Mesić se ni srečal z Norcem
14. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac se danes ni sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Mesić je sinoči namreč napovedal, da se bo danes srečal z Norcem, ki je na begu, potem ko ga je županijsko sodišče v Reki minuli teden osumilo uboja srbskih civilistov v Gospiču leta 1991. Predstavniki Mesićevega urada novinarjem danes niso mogli potrditi, kdaj bo prišlo do srečanja Mesića z Norcem. Novinarje, ki so v predsednikovem uradu ves dan čakali na generala Norca, pa so prosili, naj zapustijo prostor.
Nove demonstracije v podporo Norcu
13. 02. 2001 00.00
Zaradi napovedi o aretaciji upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca so tudi za ta teden napovedani protesti v nekaterih hrvaških mestih. Združenja hrvaških veteranov in vojnih invalidov bodo danes organizirala proteste v Vinkovcih, jutri v Puli in v četrtek v Zagrebu, in sicer v središču mesta na Markovem trgu, kjer sta sedeža hrvaškega sabora in vlade.
Bavčar o hrvaško-slovenski meji
12. 02. 2001 00.00
Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Norac pobegnil v Hercegovino
10. 02. 2001 00.00
Po poročanju hrvaških medijev se upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki ga sumijo uboja srbskih civilistov na področju Gospića leta 1991, skriva na območju Hercegovine. Noracu naj bi pri skrivanju pomaga skupina upokojenih generalov, ki so blizu krogom v opozicijski stranki HDZ. Vlada je zavrnila vse spekulacije, da ve, kje se Norac nahaja in tudi spekulacije, da se že nahaja v Haagu. Stališče vlade je, da imajo spekulacije namen destabilizirati državo. Izginotje Noraca in razpis tiralice za njim sta izzvala burne odzive združenj hrvaških vojnih veteranov in invalidov, ki že tri dni po vsej Hrvaški organizirajo proteste v njegovo podporo. Protestniki že od četrtka dalje blokirajo ceste Zagreb - Split v Sinju in Kninu, jadransko magistralo na območju Senja, Zadra in Šibenika ter liško magistralo na območju Plitvic. Predstavnik policije na področju Senja in Cetinske krajine je izjavil, da s policijskega stališča stanje ni napeto. Predvsem naj bi šlo za mirno povorko prebivalcev Sinja in Cetinske krajine. Policija je storila vse potrebno, tako da je preusmerila promet, ki se naj bi se odvijal brez zastojev.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Koprsko sodišče zaustavilo hrvaško ladjo
07. 02. 2001 00.00
Koprsko sodišče je s sodno prepovedjo izplutja zaustavilo trgovsko ladjo Čikola, last Splitske plovidbe. Ladja je tako že nekaj dni v Ladjedelnici Izola, sklep pa je sodišče izdalo na zahtevo slovenskega in singapurskega upnika. Hrvaški ladjar, ki mu zaradi neporavnanih dolgov grozi stečaj, jima ni poravnal računov za oskrbo z gorivom in hrano, je povedal ITF inšpektor v Sloveniji Branko Krznarič.
Sestanek pogajalske skupine za NEK
06. 02. 2001 00.00
V Krškem so se sestali člani slovenske pogajalske skupine za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Predsedujoči Uroš Korže je povedal, da so se začeli pripravljati za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško, pri tem pa da še ni nikakršnih vsebinskih premikov. S pogajalsko skupino iz Zagreba, ki jo vodi Roman Nota, so sicer v stalnih stikih, za srečanje pa se še niso dogovorili.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Eksplozija na Mirogoju
01. 02. 2001 00.00
Na zagrebškem pokopališču Mirogoj je močna eksplozija popolnoma uničila partizansko grobnico narodnih herojev. V eksploziji, ki se je slišala po širšem središču Zagreba, ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka je takoj prispela hrvaška policija, ki pa za zdaj ne želi dajati informacij.
Tožba hrvaških varčevalcev LB
01. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada je na seji sprejela predlog generalnega državnega pravobranilca, da Slovenijo v tožbi hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope zastopa pravna pisarna Cleary Gottlieb Steen and Hamilton.
Problem dolga do hrvaških varčevalcev
31. 01. 2001 00.00
Evropska komisija bo zelo vztrajala, naj se vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) do hrvaških varčevalcev reši še pred vstopom Slovenije v EU, so danes povedali v kabinetu evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugna. Bruselj Slovenijo na potrebo po čim prejšnji rešitvi tega dvostranskega vprašanja redno opozarja in bo s to prakso nadaljeval, dokler bo potrebno, je povedal Verheugnov tiskovni predstavnik Jean-Christophe Filori.
Vukasović predstavil vsebino pisma
30. 01. 2001 00.00
Vukasović je delegaciji Evropske unije v Zagrebu in Sloveniji ter glavnemu pogajalcu Evropske unije za Slovenijo Jaimeju Garcii Lombarderu poslal pismo, s katerim želi Bruselj obvestiti, da so slovenske oblasti leta 1991 zamrznile 309 milijonov nemških mark in po njegovem nezakonito ustanovile Novo ljubljansko banko, dolg varčevalcev pa so prepustili stari banki. Glavna ovira pri poravnavi dolgov je, kot pravi Vukasović, premier Drnovšek, ki v hrvaški vladi ustvarja zmedo.