hrvaških
Autocommerce tudi v turizmu
29. 01. 2001 00.00
Ljubljanska družba Autocommerce med številnim področji, na katerih je dejavna, vidi veliko priložnost nadaljnjega razvoja tudi v turizmu. Turistična agencija Emona Globotur, ki jo je Autocommerce globoko zadolženo kupil leta 1997, je sanirana, vse obveznosti so poravnave, možnosti razvoja pa se kažejo predvsem na hrvaškem trgu. Ker se zavedajo tudi pomena jugoslovanskega trga za slovensko gospodarstvo, bodo konec februarja skupaj s Slovensko turistično organizacijo peljali v Beograd predstavnike slovenskih turističnih podjetij. Zelo uspešno pa je tudi drugo Autocomerceovo turistično podjetje Kompas Magistrat, pod katerega okriljem delujejo hotel Austrotel, motel Medno in restavracija Rotovž, so predstavniki Autocommerca povedali na današnji novinarski konferenci.
Večje zaupanje v hrvaške banke
28. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.
GZS pomaga Steklarni Rogaška
25. 01. 2001 00.00
Po nedavnem požaru v Steklarni Rogaška v Rogaški Slatini, ki je v soboto, 20. januarja, izbruhnil v obratu kislinske polirnice, je vodstvo steklarne zaprosilo Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) za pomoč pri urejanju postopkov s hrvaškimi oblastmi. Steklarna se namreč dogovarja za začasno finaliziranje svojih izdelkov v hrvaških podjetjih v Kutini in Vrgovcu, proizvodi iz teh dveh podjetij pa bodo v celoti namenjeni izvozu. Predsednik GZS, Jožko Čuk, se je zato povezal s predsednikom Gospodarske zbornice Hrvaške Nadanom Vidoševićem in ga prosil, da pri pristojnih hrvaških oblasteh poskuša doseči poenostavljanje postopkov urejanja dokumentov in transporta proizvodov Steklarne Rogaška na Hrvaškem. Na GZS upajo, da pristojni hrvaški organi ne bodo ovirali prostega pretoka tega blaga čez mejo.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Slovesna maša ob zaključku Božičnih dnevov
14. 01. 2001 00.00
Zagrebški nadškof Josip Bozanič bo danes v Ljubljani vodil slovesno bogoslužje ob sklepu prireditve, ki se imenuje Božični dnevi hrvaških katoličanov v Sloveniji. Slovesa maša bo ob 16. uri v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja pri Tromostovju, sodelovala pa bosta tudi ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode ter predstavnik apostolske nunciature v Ljubljani, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Somaševanje Bozanića in Rodeta
14. 01. 2001 00.00
Prvi pastir cerkve na Hrvaškem - zagrebški nadškof in metropolit Josip Bozanić - je ob sklepu že 13. tradicionalne prireditve Božičnih dnevov hrvaških katoličanov v Sloveniji v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta vodil praznično bogoslužje.
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.
Piranski zaliv otežuje reševanje
09. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je sinoči opozoril, da so zaradi Piranskega zaliva "izrazito težko rešljiva" odprta vprašanja s Slovenijo. Vprašanje Piranskega zaliva namreč preprečuje napredek pri vseh ostalih, sicer mnogo lažjih vprašanjih, je pred udeleženci dvomesečnega tečaja Diplomatske akademije v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister, ki je govoril o hrvaških dosežkih v minulem in pričakovanjih v letošnjem letu.
Zlata lisica zanesljivo bo
03. 01. 2001 00.00
Prireditelji 37. Zlate lisice so tri dni pred začetkom tekmovanj zagotovili, da srečanje najboljših smučark pod Pohorjem zanesljivo bo, kljub muhastemu vremenu in temperaturi 6 stopinj Celzija. Na zadnji novinarski konferenci so zatrdili, da je snežna odeja na tekmovališču dovolj debela, da bo zagotovila nemoten potek obeh tekem. Letos so posebno pozornost namenili hrvaškim navijačem, ki naj bi množično obiskali Maribor.
Tožilci zadovoljni z delom
20. 12. 2000 00.00
Državni tožilci so se zbrali na sedmih tožilskih dnevih v blejskem hotelu Toplice in ocenili delo v letu 2000. Generalni državni tožilki Zdenki Cerar so se za govorniškim odrom pridružili še predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, generalni direktor policije Marko Pogorevc, generalni državni pravobranilec Luciano Benvič, predstavnik odvetniške zbornice Nikola Grgurevič ter predstavnik hrvaških tožilcev Dragutin Novosel, ki so ocenili sodelovanje s tožilstvom in nakazali tudi nekatere smeri razvoja kaznovalnega prava v Sloveniji.
Novi hrvaški veleposlanik
20. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel poverilna pisma novoimenovanega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. V pogovoru, ki je sledil uradni slovesnosti, je predsednik Kučan poudaril, da je že skrajni čas, da vzdušje slovensko-hrvaških odnosov ne krojijo več umetni zapleti in obmejni incidenti. Oba pa sta se strinjala, da bi državi morali začeti reševati odprta vprašanja.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Novi dokumenti o meji ob Dragonji
16. 12. 2000 00.00
V hrvaških arhivih naj bi odkrili nove dokumente, ki naj bi po trditvah iz Zagreba dokazovali, da je ozemlje na levem bregu reke Dragonje nesporno Hrvaško in da je hrvaško pristojnost nad spornimi zaselki še pred nekaj leti priznaval tudi Joško Joras.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Poziv istrskih poslancev vladi
13. 12. 2000 00.00
Poslanci iz slovenske Istre Aurelio Juri, Dorijan Maršič in Roberto Battelli so zaradi zadnjih zapletov v hrvaško-slovenskih odnosih danes vlado pozvali, naj državnemu zboru čimprej predloži v sprejem Zakon o ratifikaciji Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS) ter pristopi pospešeno in z večjim občutkom k iskanju dogovora, ki bo omogočil končno ugotovitev in označitev meje v Istri ter še posebej odpravo vsakega pomisleka glede suverenosti nad zaselki na levem bregu Dragonje.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Preobrat v hrvaški medijski aferi
06. 12. 2000 00.00
Županijsko državno tožilstvo v Zagrebu je zaradi pomanjkanja dokazov prekinilo preiskavo proti lastniku največje hrvaške založniške hiše EPH Ninoslavu Paviću in proti lastniku zasebne televizije OTV Vinku Grubišiću, akterjema t.i. "medijske afere", ki jo je sprožil dnevnik Republika z objavo dokumentov o obstoju tajne zločinske organizacije, ki nadzira 80 odstotkov vseh hrvaških medijev.
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Hrvaška policija prijela sedem oseb
05. 12. 2000 00.00
Zagrebška policija je včeraj v povezavi z "medijsko afero", ki jo je razkril dnevnik Republika, prijela sedem oseb, je po zaslišanju na policiji novinarjem povedala odvetnica založniške hiše EPH Vesna Alaburić. Prijeti so osumljeni združevanja za storitev kaznivega dejanja, zlorabe v gospodarskem poslovanju ter zlorabe položaja in oblasti, ne pa tudi oblikovanja zločinske organizacije, kar sicer trdi Republika.
Velika medijska afera na Hrvaškem
04. 12. 2000 00.00
Hrvaško pravosodno in zunanje ministrstvo sta danes potrdila, da poteka policijska preiskava proti organizaciji, ki naj bi nadzorovala 80 hrvaških medijev. Novi hrvaški dnevnik Republika je v prvi številki danes pisal, da so lastnik največje hrvaške založniške hiše EDP Ninoslav Pavič, lastnik zasebne televizijske hiše OTV Vinko Grubišič, svetovalec nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana Ivič Pašalič in Miroslav Kutle, ki je obtožen gospodarskega kriminala, sklenili tajno pogodbo o nadzoru skoraj vseh hrvaških medijev. Časnik trdi, da je omenjena organizacija nadzorovala vse medije razen časnikov Novi list, Nacional in Feral Tribune ter radia 101.
Hrvaški mediji so nadzirani
04. 12. 2000 00.00
Novi hrvaški dnevnik Republika v svoji prvi izdaji danes piše, da so hrvaška policija in sodni preiskovalci našli dokumente, ki dokazujejo, da na Hrvaškem obstaja skrivna zločinska organizacija, ki naj bi nadzirala in bila lastnica okoli 80 odstotkov vseh hrvaških časopisov, radia in televizije.
Manolić o pobojih Srbov na Hrvaškem
02. 12. 2000 00.00
Nekdanji vodja hrvaške tajne službe Josip Manolić je kot priča v sodnem procesu proti petim nekdanjim hrvaškim vojakom in oficirjem povedal, da so bili umori več kot 50 hrvaških Srbov v Gospiću organizirani. 16. oktobra 1991 naj bi bilo v tem mestu srečanje, na katerem naj bi se udeleženci dogovorili o "likvidaciji" Srbov, je včeraj v Zagrebu izjavil Manolić, ki je bil kratek čas predsednik hrvaške vlade, pozneje pa tudi vodja urada za državno varnost. Manolić ni povedal imen udeležencev omenjenega sestanka, dejal je le, da so še živi.
Hrvaška zavrnila protestno noto
30. 11. 2000 00.00
Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani danes ni hotelo sprejeti protestne note slovenskega zunanjega ministrstva, v kateri slovenska vlada naselji Mlini in Škrile na levem bregu Dragonje razglaša za slovensko ozemlje in protestira zaradi ravnanja hrvaških oblasti do Jožka Jorasa, ki stanuje na mejnem območju. Jožko Joras je pri pristojnih slovenskih organih dobil status zaščitene osebe, za katero ne veljajo predpisi države, na ozemlju katere se nahaja.
Protestna nota Hrvaški
29. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je sprejel svetnika v piranskem občinskem svetu Joška Jorasa, ki je premiera želel osebno seznaniti o svojih težavah in o zadnjem ravnanju hrvaških oblasti, ko naj bi te prebivalcem v treh slovenskih zaselkih - Mlini, Skrile in Bužini - podeljevali hišne številke. Premier Bajuk je Jorasu obljubil, da bo slovenska vlada naredila vse, da zaščiti njega in slovenske prebivalce. V zvezi z ravnanjem hrvaških oblasti pa je slovensko zunanje ministrstvo hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani že poslalo protestno noto.
Tretji mobilni operater na Hrvaškem
28. 11. 2000 00.00
Hrvaška naj bi v prvem četrtletju leta 2001 objavila razpis za tretjega hrvaškega mobilnega operaterja, v zadnjem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi objavila tudi razpis za podelitev licenc za tretjo generacijo mobilne telefonije (UMTS), je povedal eden izmed višjih uslužbencev hrvaškega ministrstva za telekomunikacije, ki ni želel biti imenovan.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Zlobec nagrajen na festivalu poezije
19. 11. 2000 00.00
Slovenski pesnik Ciril Zlobec je na nocojšnji zaključni slovesnosti mednarodnega pesniškega festivala na Plitviških jezerih dobil nagrado, ki mu jo je podelila žirija v sestavi Slavko Mihalič, Tonko Maroevič in Sead Muhamedagič. Zlobec je dobil nagrado za pesništvo, ki po mnenju žirije po svoji vrednosti sodi v vrh sodobne slovenske in evropske literature, kakor tudi za svoj prevajalski prispevek k zbliževanju slovenske in hrvašle književnosti.