indeksa
FAO: Cene hrane so marca dosegle rekordno vrednost
08. 04. 2022 11.05
Cene živil po svetu so marca močno poskočile in dosegle rekordno raven, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Podražitve hrane so predvsem posledica vojne v Ukrajini, ki je močno vplivala predvsem na cene pšenice, koruze in rastlinskih olj. Indeks cen hrane je tako dosegel najvišjo raven od začetka meritev.
V uporabi spremembe pokojninskega zakona, višji tudi znesek socialne pomoči
01. 04. 2022 08.37
Po pokojninski noveli, ki se je začela uporabljati, lahko oče, če se mati še ni upokojila, v dogovoru z njo uveljavlja dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke. Novela tudi širi krog upravičencev do višje odmere pravic. Prav tako se je začela uporabljati nova višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je 421,89 evra.
Župan: Irpin je osvobojen. Nova pogajanja v torek v Istanbulu
28. 03. 2022 07.03
V Ukrajini so se nadaljevali spopadi, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov pa je dejal, da bi se lahko pogajanja o prekinitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino nadaljevala v torek v Istanbulu. Ob tem je opozoril, da zaenkrat napredka niso dosegli in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev. Ruska vojska je medtem sporočila, da "v Mariupolu ni več centraliziranega vodenja obrambe s strani ukrajinskih sil" ter da njihove enote "čistijo izolirana območja upora". V nočnem bombardiranju je bilo uničeno skladišče goriva v Lutsku, izstrelki pa so padali tudi na Kijev, Žitomir in Harkov. Ukrajinske enote so znova prevzele nadzor nad nekaj kraji v regiji Sumi in v mestu Irpin.
Družba debelosti ne dojema kot bolezni, ampak kot nezdrav življenjski slog?
01. 03. 2022 16.50
V Sloveniji je skoraj polovica moških in ena tretjina žensk prekomerno težkih, s tem da 20,7 odstotkov moških in 15,6 žensk spada v skupino debelih. Število ljudi s prekomerno telesno težo in debelih v Sloveniji narašča s starostjo in doseže svoj vrh v kategoriji nad 55 let. Debelost je torej kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih, k nastanku debelosti pa kar v 30 do 70 odstotkih prispeva tudi dedna zasnova. Družba debelosti pogosto ne prepoznava kot bolezni, pač pa kot napačno izbiro življenjskega sloga, so izpostavili strokovnjaki na okrogli mizi 'Debelost je bolezen'.
Vrhovni sodnik Branko Masleša pokazal diplomo in pojasnil vse o svoji izobrazbi
26. 01. 2022 09.14
Branko Masleša je svojo kariero začel kot sodnik na koprskem sodišču leta 1980. Sodnik je 42 let, od tega je na Vrhovnem sodišču zaposlen že 22 let, zdaj kot vodja kazenskega oddelka. Trenutno je najstarejši sodnik, ki pa se bo že jeseni upokojil. Šest let je bil tudi predsednik Vrhovnega sodišča. Decembra lani se je na spletnih portalih, ki jih obvladuje vladajoča politika, lansirala zgodba, da vrhovni sodnik in nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša nima ustrezne izobrazbe, diplome in pravosodnega izpita.
Red za zasluge prejeli zdravniki Merlo, Noč in Blinc
17. 01. 2022 13.26
Na posebni slovesnosti v Predsedniški palači so državna odlikovanja, red za zasluge, prejeli trije zdravniki, strokovnjaki, vsak na svojem področju; Aleš Blinc za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju srca in žilja ter za velik prispevek k preventivi in razumevanju teh bolezni, Aleksander Merlo za vrhunsko strokovno delo in uvajanje novih uspešnih pristopov na področju porodništva in Marko Noč za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju intenzivne interne medicine in glasno skrb za delovanje zdravstva.
Kateri potni listi odpirajo največ vrat? Slovenija se uvršča na deseto mesto
12. 01. 2022 13.00
Najnovejše poročilo britanskega svetovalnega podjetja za globalno državljanstvo Henley & Partners na področju svobode potovanj razkriva vse večjo vrzel med globalnim severom in globalnim jugom. Največjo vrzel v 17-letnem spremljanju indeksa moči potnih listov posameznih držav so v zadnjem letu povzročili prav ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom omejevanja širjenja novega koronavirusa. Na vrhu seznama najmočnejših potnih listov sicer kot običajno prevladujejo države Evropske unije, pri čemer Slovenija na lestvici zaseda deseto mesto.
Cene hrane bodo višje, a na gospodinjstvo naj bi to zneslo le 100 evrov letno
09. 01. 2022 20.55
Zadnje mesece cene pogonskih goriv, elektrike in plina letijo v nebo, dražijo se tudi številne surovine. Vse to močno občutijo tudi proizvajalci hrane, ki kljub temu cen svojih proizvodov še niso bistveno spreminjali, če pa so jih, potrošniki tega še nismo zelo občutili. Velik del podražitev so nase namreč prevzeli trgovci, kar naj bi se, vsaj v manjšem obsegu, dogajalo tudi v prihodnje. Zato agrarni ekonomist Aleš Kuhar miri: cene hrane bodo višje, a za povprečno gospodinjstvo bo to pomenilo vsega 100 dodatnih evrov v celem letu.
Slovenija pri spopadanju z gospodarskimi vidiki pandemije na drugem mestu
05. 01. 2022 16.47
Slovenija se je na lestvici o uspešnosti spopadanja z gospodarskimi vidiki pandemične krize, ki so jo pripravili pri britanskem tedniku The Economist, uvrstila na drugo mesto med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred njo so pri Economistu po petih uporabljenih merilih uvrstili Dansko. V SD so medtem pripravili svojo analizo. Pravijo, da Slovenija v bitki s pandemijo še zdaleč ni uspešna.
Obvezno cepljenje deli javnost na pol, podpora PCT-pogoju je večinska
29. 12. 2021 11.52
Najnovejša raziskava družbe Valicon, #Novanormalnost, je pokazala, da obvezno cepljenje v celoti podpira slaba četrtina prebivalcev, enak delež ga podpira deloma. Izboljšalo se je stališče javnosti do pogoja PCT v javnih prostorih, podpora ukrepu je zdaj krepko večinska, sicer pa je večina indikatorjev odzivanja na epidemijo ob koncu leta le rahlo boljša kot leto poprej. Ocena skupnega deleža prebolelih in cepljenih na dan 24. december znaša 72 odstotkov.
Ekonomski razvoj, demokracija in diktatura na Zahodnem Balkanu
11. 12. 2021 07.00
Zakaj sta Slovenija in Hrvaška dokaj robustno demokratični državi – Slovenija je na repu liberalnih demokracij, Hrvaška pa je trdna elektoralna demokracija, ki je v nekaterih vidikih blizu liberalni demokraciji – in to že več desetletij, medtem ko enako ne velja za t. i. Zahodni Balkan, tj. Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Severno Makedonijo, Kosovo in Črno goro? Pomemben del odgovora na to vprašanje nam nudi eno najslavnejših odkritij v družboslovju, znano kot teza o modernizaciji.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
Vladi pri upravljanju epidemije 'popolnoma zaupa' le še 7 odstotkov vprašanih
18. 11. 2021 09.15
Vse več ljudi meni, da so ukrepi premalo strogi, je pokazala raziskava podjetja Valicon. Zaupanje vladi glede vodenja epidemije bolezni covid-19 je najnižje doslej. Osebno doživljanje in ocena razvoja dogodkov pri posameznikih pa sta še naprej izrazito negativna.
Slovenija na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe občutno napredovala
12. 11. 2021 12.51
Slovenija je bila v zadnjem obdobju na indeksu digitalnega gospodarstva običajno uvrščena okrog 16. mesta, zdaj pa je v zgolj enem letu napredovala za tri mesta in tako v digitalnem napredku prehitela Francijo in Litvo.
Izrazit padec optimizma, opuščanje samozaščitnega vedenja in večja podpora pogoju PCT
05. 11. 2021 11.02
Najnovejša raziskava družbe Valicon #Novanormalnost, ki je potekala zadnji vikend v oktobru, je pokazala, da je optimizem med ljudmi upadel na raven iz marca 2020, indeks normalnosti pa je dosegel najnižjo točko od začetka epidemije. Opazno je opuščanje samozaščitnega vedenja in tudi večje odobravanje pogoja PCT.
Zagreb drugi na lestvici mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu
01. 11. 2021 12.27
Zagreb je v ponedeljek zjutraj zasedel drugo mesto na lestvici mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu, so pokazali podatki švicarskega portala IQAir, ki objavlja podatke v zvezi s kakovostjo zraka. Zrak v hrvaški prestolnici je bil ob 9. uri bolj onesnažen kot denimo v New Delhiju.
Slovenija po indeksu enakosti spolov na 12. mestu med članicami EU
28. 10. 2021 20.15
Indeks enakosti spolov za letošnje leto, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov, je pokazal, da Slovenija dosega 67,6 točke od 100 in se umešča na 12. mesto med 27 državami članicami EU. To je eno mesto nižje kot lani. Ker je bil letos poudarek na zdravju, je na virtualni konferenci ob predstavitvi indeksa nastopil tudi minister Poklukar.
Mislite na svoje srce, naredite krog zdravja
06. 10. 2021 09.36
Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji največji javnozdravstveni problem, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Na bolezni srca in ožilja vsakoletno opozarja tudi Društvo študentov medicine Slovenije, ki v okviru projekta Misli na Srce, ozavešča o preventivnih ukrepih za preprečevanje teh bolezni. Njihovo glavno poslanstvo je zmanjševanje obolevnosti Slovencev in v sklopu tega poslanstva organizirajo več kongresov. Med najpomembnejše spada Krog zdravja, ki bo letos potekal že desetič.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Delež cepljenih in tistih, ki to še nameravajo narediti, presegel 70 odstotkov
22. 09. 2021 15.04
Situacijo, v kateri smo se znašli, kot kritično, na trenutke celo kaotično, doživlja kar petina prebivalcev, še dodatnih šest odstotkov pa kot povsem brezupno. K temu je najbrž precej prispevala nedavna uvedba PCT-pogoja v skoraj vseh dejavnostih in na vseh javnih mestih, kar je razdelilo tudi javnost pri podpori tega odloka. Namera cepljenja je medtem presegla 70 odstotkov, je pokazala nova raziskava #Novanormalnost družbe Valicon.
'Ker sem imela dva kilograma preveč, so me dali na shujševalni program'
07. 09. 2021 16.38
Stevardese pri letalski družbi Emirates so podvržene strogim pravilom, med drugim tudi občasnemu tehtanju. Če ne uspejo nadzorovati svoje teže, pa jim celo znižajo plačo, trdi nekdanja stevardesa. Kot pravi, so jo zaradi dveh odvečnih kilogramov poslali na shujševalni program.
Uvajanje pravila PCT v javnih prostorih deli javnost bolj kot cepljenje
18. 08. 2021 11.19
Javnost je glede uvajanja pogoja PCT za vstop v javne prostore razdeljena tako rekoč na polovico – 48 odstotkov vprašanih na splošno bolj podpira uveljavitev tega pravila za "vstop na različne javne prireditve in prostore", 52 odstotkov pa mu nasprotuje.
Evropski poslanci iz Slovenije v Strasbourgu v bran in ostro proti Janši
06. 07. 2021 15.07
Medtem ko Romana Tomc trdno verjame, da vlada pod vodstvom Janeza Janše "zna in zmore" uspešno voditi Slovenijo in EU, Tanja Fajon opozarja na zmanjšanje ugleda Slovenije pod sedanjo vlado. Tudi Klemen Grošelj je glede predsedovanja pesimističen, čeprav še vedno upa, da se bo dobro izteklo, Milan Zver pa je tako kot Tomčeva podprl vlado.
Razpoloženje nemških vlagateljev najslabše v zadnjih šestih mesecih
06. 07. 2021 15.05
Razpoloženje nemških vlagateljev se je julija spustilo na najnižjo raven v zadnjih šestih mesecih. Kazalnik zaupanja, ki ga izračunava nemški Center za evropske gospodarske raziskave, se je oblikoval pri 63,3 točke, potem ko je bil junija pri 79,8 točke.
Kako nas pred soncem varujejo kreme za sončenje?
04. 07. 2021 17.33
V poletnih mesecih več časa preživljamo na prostem. Čeprav ima sonce tudi dobre učinke – greje nas in nam pomaga tvoriti D-vitamin – se zaradi tega ni treba namerno sončiti, opozarjajo strokovnjaki. Sonce namreč povzroča poškodbe kože, ki se lahko razvijejo v kožnega raka. Zato se mu, če je le mogoče, izogibajmo med 10. in 17. uro. V vsakem primeru pa se zaščitimo s sredstvom za sončenje. Kako nas pravzaprav varujejo tovrstne kreme in kako jih je najbolje uporabljati?
Vročina nevarna za ranljivejše skupine: poskrbimo za hidracijo in zaščito pred soncem
18. 06. 2021 09.31
Ob višjih temperaturah in sončnem vremenu več časa preživljamo na prostem. V Lekarniški zbornici Slovenije in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato v teh dneh opozarjajo, naj se izogibamo soncu med 10. in 17. uro, ter pozivajo k uporabi zaščitnih krem, saj lahko neupoštevanje preventivnih priporočil vodi tudi do kožnega raka. V času vročine moramo biti posebej pozorni na ranljivejše skupine, med katere spadajo starejši, bolniki s srčno-žilnimi in dihalnimi težavami, diabetiki in tudi fizični delavci na prostem.
'Velika sramota je, da moramo v Sloveniji zbirati donacije za preživetje STA'
03. 05. 2021 16.27
Kampanjo Za obSTAnek, v kateri Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z drugimi organizacijami zbira sredstva za STA, so na družbenih omrežjih podprli tudi nekateri politiki, pri čemer so izpostavili pomen svobode medijev. Nekateri so do nje kritični, premier Janša, na primer, jo je označil za tragikomično in absurdno.
'V nekaterih državah EU želijo kopirati strategijo Kremlja pri zatiranju svobode medijev'
03. 05. 2021 11.28
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in transparentnost Věra Jourová je, sklicujoč se na poročilo medijske svobode v svetu, ki so ga objavili Novinarji brez meja, dejala, da je v Rusiji "komaj kaj medijske svobode". "Rusija je na dnu seznama, medtem ko so neodvisni mediji in novinarji označeni za tuje agente, mediji pod državnim nadzorom pa še naprej širijo neresnične informacije," je dejala.
Poročilo RSF: Nevarna pot za svobodo medijev v Sloveniji
20. 04. 2021 09.09
Številne vlade po svetu so pandemijo covida-19 izkoristile za povečanje represije, novinarstvo pa je blokirano v več kot 130 državah, v tokratnem objavljenem letnem poročilu opozarja organizacija Novinarji brez meja (RSF). Poročilo opozarja na "nevarno pot za svobodo medijev" v Sloveniji, ki je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta.