mednarodno sodišče
Sodišče OVSE še ni zaživelo
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Badinter v Ljubljani
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je uvodoma povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.
Borodin pripravljen pričati
20. 01. 2001 00.00
Nekdanji svetovalec v Kremlju Pavel Borodin bo odgovarjal na vprašanja švicarskih preiskovalcev v zvezi s pranjem denarja, če bo izpuščen iz pripora v New Yorku, je danes povedal ruski veleposlanik v ZDA Jurij Ušakov. Ušakov, ki se je po telefonu pogovarjal z Borodinom, potem ko so slednjega agenti FBI v sredo aretirali na newyorškem letališču Kennedy, je še dejal, da je Borodin popolnoma miren in da zavrača vsakršne obtožbe ter da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, vendar samo s prostosti.
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Novi spopadi na Bližnjem vzhodu
01. 01. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu so Palestinci in Izraelci vstopili v novo leto z novimi vojaškimi spopadi, ki so še oddaljili prizadevanja ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi končno vzpostavili mir na kriznih območjih.
Virenque suspendiran
29. 12. 2000 00.00
Francoskega kolesarja Richarda Virenqua je zaradi uživanja nedovoljenih poživil neodvisna komisija švicarske kolesarske zveze suspendirala za devet mesecev, je sporočil upravni direktor zveze Walter Leibundgut.
Bo Milošević obtožen?
24. 12. 2000 00.00
Srbsko pravosodje bi lahko v roku dveh mesecev vložilo obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je za beograjski radio B92 dejal eden od srbskih notranjih ministrov Božidar Prelević.
Devetletnica sprejema ustave
23. 12. 2000 00.00
Na današnji dan je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Za dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Domnevni storilec za zapahi
09. 12. 2000 00.00
Sinoči, Ob 22 uri in 15 minut, so policisti na mejnem prehodu Rožna dolina v Novi Gorici ob pregledu dokumentov prepoznali Viktorja Rafolta, za katerim je okrožno sodišče v Ljubljani izdalo mednarodno tiralico. Osumljen je kar 39-ih gospodarskih kaznivih dejanj. Rafolt naj bi v nekem frankfurtskem lokalu po sporu z 22-letnim Srbom ustrelil tri osebe, vzrok pa naj bi bili 22-letnikovi spremljevalki.
Za Hartmanom razpisali mednarodno tiralico
05. 12. 2000 00.00
Kranjsko okrožno sodišče je danes potrdilo včeraj še neuradno informacijo, da je iz hišnega pripora, v katerem je bil že od konca lanskega leta, pobegnil prvoobtoženi v tako imenovani gorenjski heroinski navezi Andrej Hartman. Pobegnil bi naj v soboto, 2. decembra, policisti kranjske policijske postaje, ki so Hartmana nadzorovali, pa so njegovo odsotnost ugotovili 2. oz. 3. decembra in o pobegu obvestili preizkovalnega sodnika
Haaško sodišče proti generalom
04. 12. 2000 00.00
Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo kmalu objavilo obtožnice proti hrvaškim generalom, ki naj bi med operacijo Nevihta zagrešili vojne zločine. Obtožnice naj bi bile že skoraj nared in tudi uradno vložene. Po pisanju Jutarnjega lista naj bi obtožnice vložili že kmalu po zagrebškem vrhu med državami Evropske unije in zahodnega Balkana, ki je potekal 24. novembra, vendar je tožilstvo vložitev obtožnic preložilo na začetek prihodnjega leta. Hrvaški in zahodni tisk sta sicer doslej že večkrat ugibala, da bi utegnili biti za zločine v Nevihti obtoženi upokojeni hrvaški generali Mirko Norac, Ante Gotovina in Ivan Čermak.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
Samomor vojnega zločinca
13. 10. 2000 00.00
V noči na petek je bil med poskusom aretacije v BiH ubit bosanski Srb Janko Janjić, ki ga je Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov. Ko so Janjića nemški pripadniki mirovnih enot v BiH (SFOR) poskušali aretirati, je ta odvrgel ročno granato.
Obtožnice proti 27 Muslimanom
06. 10. 2000 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu je 27 bosanskih Muslimanov obtožilo za vojne zločine nad mostarskimi Hrvati, so za hrvaško tiskovno agencijo Hina sporočili viri mostarskega županijskega sodišča, ki pa želijo ostati neimenovani. Obtoženim naj bi sodilo sodišče Hercegovsko-neretvanske županije, kamor naj bi že prispele obtožnice haaškega tožilstva.
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Andrea Raducan na filmskem platnu
02. 10. 2000 00.00
Zgodba o romunski telovadki Andrei Raducan, ki so ji zaradi jemanja nedovoljenih poživil na OI v Sydneyju odvzeli zlato medaljo v mnogoboju, bo kmalu prišla tudi na filmsko platno. Romunski filmarji so od njene družine že odkupili ekskluzivne pravice za snemanje filma o življenjski zgodbi 16-letne telovadke.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.