mednarodno sodišče
Dosmrtna ječa za nekdanjega ruandskega premiera?
03. 09. 1998 13.03
Sodišče v tanzanijski Aruši je danes zahtevalo dosmrtno ječo za nekdanjega ruandskega premiera Jeana Kambando, ki je na Mednarodnem kazenskem sodišču za Ruando priznal krivdo za genocid, poroča tiskovna agencija Lastovka.
Preiskava o četrtkovem napadu ZDA na tovarno zdravil v Sudanu
24. 08. 1998 12.40
Petnajst članic Varnostnega sveta ZN se bo na zahtevo Sudana danes sestalo za zaprtimi vrati, da bi preučile njegovo zahtevo po sprožitvi preiskave o četrtkovem napadu Združenih držav na tovarno zdravil v sudanski prestolnici Kartum, za katero Washington trdi, da je proizvajala kemično orožje. Sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail je sinoči potrdil, da je Sudan pripravljen sprejeti ameriško preiskovalno komisijo, ki bi preiskala tovarno. Sudanski premier Omar El-Bešir pa je sinoči potrdil, da Sudan pričakuje nove ameriške napade in dejal, da bo Kartum dokazal, da je ameriški predsednik Bill Clinton lagal, da bi opravičil ameriški napad na tovarno zdravil. Uradna sudanska tiskovna agencija je poročala, da Sudan razmišlja o tem, da bi spor o naravi proizvodnje omenjene tovarne predali pred mednarodno sodišče v Haagu. Ameriški tednik Newsweek pa je v današnji izdaji poročal, da imajo ameriške obveščevalne službe vzorce proizvodov te tovarne, med drugim tudi kemični agent, ki je del živčnega plina XV.
De Bruinova štiri leta brez tekmovanj
06. 08. 1998 16.30
Trikratna olimpijska plavalna prvakinja Irka Michelle Smith-De Bruin na olimpijskih igrah v Sydneyu najverjetneje ne bo mogla braniti svojih odličij. Mednarodna plavalna zveza (FINA) jo je namreč zaradi poskusa prevare pri kontroli urina kaznovala s štiriletno prepovedjo nastopanja.
Varnostni svet sprejel program dela za avgust
05. 08. 1998 08.30
Varnostni svet ZN je sprejel okvirni program dela v avgustu, ko mu predseduje slovenski veleposlanik Danilo Tuerk. Načrt dela se v Varnostnem svetu sprejema vsak mesec, ko se zamenja predsedujoči, in ni dokončen, saj se sproti prilagaja razvoju dogodkov v svetu.
Sodišče bo preiskovalo smrt vojnega zločinca
03. 08. 1998 09.02
Mednarodno sodišče za vojne zločine je sprožilo notranjo preiskavo zaradi smrti bosanskega Srba Milana Kovačevića, ki je bil osumljen vojnih zločinov. Preiskavo naj bi sprožila tudi namigovanja njegovega odvetnika, da njegova stranka ni bila deležna pravilnega zdravljenja, čeprav je znano, da je imel Kovačević že prej nekaj zdravstvenih težav. Kot vzrok za njegovo smrt navajajo srčno kap.
SFOR prijel napačni osebi
23. 07. 1998 17.37
Enote sile SFOR so sinoči prijele bosanska Srba, za katera so domnevale, da sta brata Nenad in Predrag Banović, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, vendar pa je bilo med današnjim preverjanjem identitete v Haagu ugotovljeno, da gre za napačni osebi.
Enote sil SFOR zajele dva vojna zločinca
23. 07. 1998 13.58
Enote sil SFOR so v sredo zvečer zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO. Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je ob tej priložnosti v tiskovnem sporočilu poudaril, da bo SFOR še naprej trdno in pravično izvajal svoj mandat ter ne bo prenašal ravnanja v nasprotju z Daytonskim sporazumom na nobeni strani. Zadnja akcija naj bo v novo opozorilo vsem obtoženim vojnih zločinov, da bodo prepeljani pred sodišče, je dejal Solana in vse obtožence pozval k predaji.
SFOR zajel dva vojna zločinca
23. 07. 1998 10.32
Enote sil SFOR so sinoči zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO.
Ameriški senat v sprejeti resoluciji Miloševića označil za vojnega zločinca
19. 07. 1998 09.45
Ameriški senat je v petek sprejeti resoluciji jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za vojnega zločinca in Belo hišo pozval, naj pomaga pri privedbi Miloševića pred mednarodno sodišče v Haagu. Resolucija jugoslovanskega voditelja obtožuje vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida na območju nekdanje Jugoslavije. Po ocenah senata je Milošević od prihoda na oblast leta 1987 med srbskim narodom spodbujal in širil skrajni nacionalizem. Senat je še pozval ameriško vlado, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo predloži vse dokaze proti Miloševiću.
Slovenija glasovala za konvencijo o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča
19. 07. 1998 09.24
Za konvencijo o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča je na mednarodni diplomatski konferenci v Rimu glasovala tudi Slovenija, njena delegacija pa si je vseskozi aktivno prizadevala za močno in učinkovito sodišče, je med drugim sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. MZZ tudi sporoča, da se s sprejemom konvencije končuje obdobje več kot petdeset let prizadevanj za ustanovitev nadnacionalnega sodišča za sojenje storilcem najhujših zločinov, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost.
Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ustanovljeno
18. 07. 1998 09.47
V Rimu so v noči s petka na soboto uro pred polnočnim uradnim koncem pettedenske konference diplomatske konference za ustanovitev MKS udeleženci sprejeli statut prvega stalnega mednarodnega sodišča za kaznovanje najhujših zločinov. Sodišče s sedežem v Haagu bo imelo splošno pristojnost za sojenje zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo - sprožilo bo lahko postopek zoper vsakogar, tudi državljane držav, ki ne bodo sprejele in ratificirale statuta sodišča. Pravnomočno bo postalo, ko bo statut ratificiralo 60 držav. Za ustanovitev MKS je glasovala velika večina udeleženk - 120 držav -, med njimi Slovenija, sedem jih je glasovalo proti, med njimi ZDA in Izrael, 21 se jih je vzdržalo. Dvanajst držav se ni udeležilo glasovanja.
Mednarodno haaško sodišče dobilo tretjo sodno dvorano
12. 06. 1998 17.32
Mednarodno vojaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ima sedež v Haagu, je danes dobilo tretjo sodno dvorano. Pridobitev bo omogočila pospešitev procesov proti osebam, ki so osumljene vojnih zločinov. Drugo sodno dvorano, ki ima le štiri sedeže za javnost, so odprli 4. maja letos. Ko je leta 1994 začelo s svojim delom, je imelo mednarodno sodišče le eno sodno dvorano, ki tako kot tretja lahko sprejme sto ljudi.
Sodišče v Haagu umaknilo obtožnice proti 14 bosanskim Srbom
09. 05. 1998 10.18
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo obtožnice proti štirinajstim bosanskim Srbom, osumljenim za vojne zločine, so nocoj sporočili s sodišča.
Nekdanji ruandski premier priznal krivdo za genocid
01. 05. 1998 09.31
Nekdanji premier Ruande Jean Kambanda je na današnjem sojenju pred mednarodnim sodiščem ZN priznal krivdo za genocid v Ruandi. Obtožnica Kambando bremeni šestih zločinov, med njimi je prvi genocid. Kambanda je prvi obtoženec, ki je krivdo priznal, to pa bi lahko poslabšalo položaj ostalih 23 obtožencev, ki jih obtožnica prav tako obtožuje za genocid. Najvišja kazen, ki jo Kambandi lahko izreče mednarodno sodišče ZN, je dosmrtna ječa.
Bosanski Srb Žigić na poti v Haag
16. 04. 1998 08.02
Bosanski Srb Zoran Žigić, obtožen vojnih zločinov, se je danes predal Mednarodnim silam zveze Nato za vzdrževanje miru v Banjaluki. Te naj bi ga še danes odpeljale na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so povedali novinarji.
ZDA usmrtile paragvajskega državljana in s tem prekršile Dunajsko konvencijo
15. 04. 1998 10.08
V ameriški zvezni državi Virginiji so sinoči s smrtonosno injekcijo usmrtili 32-letnega paragvajskega državljana Angela Francisca Brearda, obsojenega na smrt zaradi umora. S tem so ZDA prekršile Dunajsko konvencijo o kunzularnih odnosih, podpisano leta 1963, ki tujim državljanom zagotavlja pravico do navzočnosti njihovega konzularnega predstavnika med sojenjem.
Unicef zahteva obravnavo rekrutiranja otrok kot vojnega zločina
14. 04. 1998 16.37
Unicef se je danes zavzel, da bi novo mednarodno sodišče rekrutiranje otrok obravnavalo kot vojni zločin. Gre za stalno mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je še v ustanavljanju, pristojno pa naj bi bilo za zločine proti človeštvu, genocid in vojne zločine.
Arabska liga poziva ZN, naj ukine sankcje proti Libiji
25. 03. 1998 16.31
Zunanji ministri držav članic Arabske lige so danes pozvali ZN, naj ukinejo mednarodne sankcije proti Libiji. Voditelji diplomacij 22 držav članic Arabske lige so na srečanju v Kairu sprejeli resolucijo, v kateri od Varnostnega sveta (VS) ZN zahtevajo, naj takoj ukine sankcije proti Libiji, ki jih predvidevata resoluciji VS številka 748 in 883. Sankcije je VS uvedel leta 1992, potem ko je Libija zavrnila izročitev dveh svojih državljanov, osumljenih atentata na letalo ameriške družbe Pan Am nad škotskim mestom Lockerbie, v katerem je decembra 1988 umrlo 270 ljudi, ameriškim oziroma britanskim sodnim organom. 27. februarja letos se je Mednarodno sodišče odločilo, da bo prevzelo primer in tako ugodilo libijski zahtevi.
Erdemović obsojen na pet let zapora
05. 03. 1998 10.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu je danes bosanskega Hrvata, sicer pripadnika vojske bosanskih Srbov, Dražena Erdemovića obsodilo na pet let zapora zaradi sodelovanja v množičnem poboju muslimanskih civilistov v Srebrenici julija 1995.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.
Obtoženi Srbi naj se sami javijo pred sodišče za vojne zločine
09. 01. 1998 16.52
Mednarodno sodišče ZN za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, je danes pozvalo tri obtožene srbske častnike, naj se javijo na sodišču prostovoljno. To so nekdanji poveljnik vojske Krajine Mile Mrkšić ter dvojica nekdanjih poveljnikov Jugoslovanske ljudske armade Miroslav Radić in Veselin Šljivančanin.
Mednarodno haaško sodišče umaknilo obtožnice proti štirim Hrvatom
19. 12. 1997 14.26
Mednarodno sodišče za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, v Haagu je danes zaradi "pomanjkanja dokazov" umaknilo obtožnico proti štirim Hrvatom iz Bosne in Hercegovine, ki so bili na spisku osumljencev.
Aretacija dveh bosanskih Hrvatov, obtoženih za vojne zločine
18. 12. 1997 15.55
Nizozemski obrambni minister Joris Voorhoeve je potrdil, da so pripadniki mednarodnih mirovnih sil v Bosni in Hercegovini v noči na četrtek aretirali dva bosanska Hrvata, ki ju išče mednarodno haaško sodišče za vojne zločine.
Evropski parlament podprl ustanovitev stalnega mednarodnega kazenskega sodišča
21. 11. 1997 10.33
Evropski parlament se je sinoči v Strasbourgu izrekel v prid oblikovanja stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, ki naj bi ga ustanovili prihodnje leto v Rimu. V resoluciji, sprejeti z večino glasov, so evropski poslanci vlade držav članic Evropske unije pozvali, naj oblikujejo skupno stališče za diplomatsko konferenco, ki bo o omenjenem sodišču potekala v italijanski prestolnici junija prihodnje leto. Bodoče stalno mednarodno sodišče bi moralo biti po sodbi evropskih poslancev močno in neodvisno, zanj ne bi smel veljati veto Varnostnega sveta ZN, moral pa bi biti zmožen raziskovati tudi konkretne obtožbe na lastno pobudo in brez predhodnega soglasja posameznih držav. Statut novega sodišča bi moral poleg tega opredeliti dolgoročno in stabilno financiranje.