mednarodno sodišče
Haag preiskuje dejavnost OVK
22. 12. 1999 09.07
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga preiskuje dejavnosti nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK) v zvezi domnevnimi zločini, storjenimi nad kosovskimi Srbi, je v današnjem pogovoru za francoski dnevnik Le Monde napovedala generalna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte.
Sfor aretiral srbskega generala Galića
20. 12. 1999 19.42
Sfor je danes v Banja Luki aretiral Stanislava Galića, generala enot bosanskih Srbov, so potrdili na zvezi NATO. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, je Galić poveljeval enotam, ki so med vojno v Bosni in Hercegovini izvajale ostrostrelske in bombne napade na civilno prebivalstvo v Sarajevu. Galića je mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, umorov, nečloveških dejanj ter napadov in teroriziranja civilistov. Galić je bil aretiran na podlagi anonimne prijave in je že na poti v Haag, so še sporočili z zveze NATO.
Belo zahteva mednarodno sodišče
10. 12. 1999 19.31
Vzhodnotimorski škof in Nobelov nagrajenec za mir Carlos Belo je danes od ZN zahteval ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi sodili odgovornim za kršenje človekovih pravic na Vzhodnem Timorju. Belo je na novinarski konferenci v Diliju dejal, da bi morali odgovornim za kršenje človekovih pravic na Vzhodnem Timorju soditi tako kot v primeru BiH ali Kosova.
Tadiću skupno 25 let za vojne zločine v BiH
11. 11. 1999 11.39
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu je Dušku Tadiću za vojne zločine v BiH izreklo dodatno devetletno zaporno kazen. Skupno je sodišče Tadiću za vojne zločine izreklo 25-letno zaporno kazen.
Tuta še nesposoben za pričanje
03. 11. 1999 21.50
Skupina zdravnikov, ki jo je mednarodno sodišče za vojne zločine napotilo v Zagreb, da bi pregledala Mladena Naletelića Tuto, je ugotovila, da njegovo zdravstveno stanje za zdaj ne dopušča sodnega postopka. Kljub temu, da je minuli mesec hrvaško vrhovno sodišče odločilo, da za izročitev Tute, ki je obtožen etničnega čiščenja Muslimanov, ni nobene pravne ovire, predaje haaškemu sodišču torej zaenkrat ne bo.
Tuta mora v Haag
30. 10. 1999 17.01
Predsednica haaškega sodišča Gabrielle Kirk McDonald je v pogovoru za današnjo številko neodvisnega hrvaškega dnevnika Jutarnji list poudarila, da bi moral bosanski Hrvat Mladen Naletilić Tuta ne glede na zdravstveno stanje pred Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Haag zavrnil obtožnico za genocid
19. 10. 1999 21.02
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes zavrnilo obtožnico o genocidu, ki so jo vložili zoper bosanskega Srba Gorana Jelišića, znanem tudi po vzdevku ''Adolf''. Haaško sodišče meni, da 31 zločinov proti človeštvu, kolikor jih je že priznal, niso zadostna podlaga za obtožnico.
VS odobril napotitev enot v Vzhodni Timor
15. 09. 1999 10.35
Varnostni svet Združenih narodov je danes zgodaj zjutraj odobril oblikovanje mednarodne enote za vzpostavitev miru in varnosti Vzhodnem Timorju. Predstavniki ZN in Avstralije so sporočili, da bodo predhodne enote stopile na ozemlje Vzhodnega Timorja že ob koncu tedna. Z glasovanjem 15:0 je Varnostni svet na svoji jutranji seji odobril vse ukrepe, ki bodo potrebni za zaustavitev ubijanja in uničevanja v tej bivši portugalski pacifiški koloniji, v katero je Indonezija vdrla leta 1975. Vsi odgovorni za nastalo situacijo bodo po besedah predstavnikov VS pripeljani pred mednarodno sodišče.
Robinsonova za kaznovanje vojnih zločinov
13. 09. 1999 21.58
Indonezijski predsednik Habibi je privolil v mednarodno preiskavo o vojnih zločinih, ki naj bi jih na Vzhodnem Timorju zagrešili indonezijska vojska in paravojaške skupine, je na današnji tiskovni konferenci v Džakarti sporočila visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson.
Zopet spopadi na Vzhodnem Timorju
11. 09. 1999 09.09
Samo nekaj ur po umiku večine predstavnikov misije ZN na Vzhodnem Timorju so pripadniki proindonezijskih milic napadli stavbo misije UNAMET v prestolnici Dili. Nov val nasilja je v nasprotju z izjavami indonezijske vlade, da se je položaj na otoku izboljšal. Nobelov nagrajenec za mir, vzhodnotimorski škof Carlos Felipe Belo, je medtem na srečanju s portugalskim predsednikom Jorgejem Sampaiom in premierom Antoniom Guterresom obtožil indonezijske oblasti genocida in etničnega čiščenja, ZN in Rdeči križ pa je pozval, naj nemudoma pomagajo beguncem. Belo je indonezijsko vojsko obtožil, da pobija civiliste na otoku, in zahteval, naj indonezijskemu obrambnemu ministru Wirantu sodi mednarodno sodišče. Wiranto pa je poudaril, da se je Džakarta pripravljena pogovarjati o napotitvi mednarodnih mirovnih sil na Vzhodni Timor, vendar šele, ko se bodo razmere na otoku umirile.
Poslopja OZN gorijo
10. 09. 1999 21.04
V Vzhodnem Timorju je kaotično, čeprav predstavniki indonezijske vlade trdijo, da se razmere umirjajo. Iz glavnega mesta Dili poročajo, da je zgorelo več stavb misije Združenih narodov (ZN), nekaj bank in vladnih pisarn. Indonezijski obrambni minister general Wiranto je danes sporočil, da se zaenkrat še ne želijo pogovarjati o napotitvi mirovnih sil na Vzhodni Timor.
Silajdžić obtožil Tudjmana
26. 08. 1999 08.34
Namestnik bosanskega premiera Haris Silajdžić je včeraj v pogovoru za Jutarnji list hrvaškega predsednika Franja Tudjmana obtožil, da je odgovoren za izbruh hrvaško-muslimanske vojne v BiH in da mora njegovo odgovornost ugotoviti tudi mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Nadaljevanje aretacij vojnih zločincev
02. 08. 1999 15.31
Z današnjo aretacijo bosanskega Srba Radomirja Kovača se je število aretiranih oseb, ki jih je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji obtožilo vojnih zločinov, povzpelo na 32. Omenjeno sodišče trenutno uradno sodi ali preganja skupno 66 oseb.
Že znan Miloševićev odvetnik
30. 07. 1999 10.43
William Clegg, eden najbolj uglednih londonskih odvetnikov, je sprejel, da bo na haaškem sodišču branil jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, če se bo ta moral zagovarjati za vojne zločine, je danes zapisal britanski časopis Daily Telegraph.
Nesodelovanje Hrvaške s haaškim sodiščem
20. 07. 1999 20.56
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni zadovoljno s sodelovanjem Hrvaške. To je po tridnevnem obisku pri naših sosedih izjavila glavna tožilka haaškega sodišča Louise Arbour.
Hrvaška ne bo izročila osuljenih vojnih zločincev
19. 07. 1999 18.45
Hrvaška ne namerava izročili dveh bosanskih Hrvatov, ki ju išče sodišče za vojne zločine, saj trdi, da ima samostojnost hrvaškega sodnega sistema prednost pred sodelovanjem s sodiščem v Haagu. Hrvata Vinko >>Stela<< Martinović in Mladen >>Tuta<< Naletić sta osumljena vojnih zločinov ter grobih kršenj Ženevske konvencije, zato ju išče mednarodno sodišče, ki je zadolženo za vojne zločine v bivši Jugoslaviji, hkrati pa so jima sodili že tudi na Hrvaškem.
Haaško sodišče zanikalo stike z Arkanom
14. 07. 1999 16.04
Haaško Mednarodno kazensko sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes sporočilo, da ni kontaktiralo z voditeljem srbskih paravojaških enot Željkom Ražnjatovićem - Arkanom ali z njegovim posrednikom v zvezi z njegovo predajo.
Arkan naj bi se hotel predati v Belgiji
13. 07. 1999 11.56
Po poročanju ameriškega MSNBC naj bi se srbski vodja paravojaških enot Željko Ražnjatović Arkan 25. junija nameraval predati v Belgiji. V zameno za dokončno predajo je želel skleniti kupčijo.
Pokopali 64 žrtev pokola srbskih sil
05. 07. 1999 16.30
V vasi Bela Crkva na jugozahodu Kosova so danes pokopali 64 Albancev, žrtev pokola, ki so ga srbske sile izvedle 25. marca, dan po začetku napadov zveze NATO na ZRJ. Pogreba se je udeležilo na tisoče kosovskih Albancev, pa tudi vojaki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Med žrtvami, ki so jih pokopali, je bilo tudi sedem otrok, starih od 4 do 12 let, katerih trupla so pred dvema dnevoma odkrili britanski izvedenci za sodno medicino. Uvrstili so jih na seznam žrtev v obtožnici proti predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji obtožuje zločinov proti človeštvu.
Haaško sodišče seznanjeno s ponudbo ZDA
25. 06. 1999 12.49
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je seznanjeno s ponudbo ZDA, da nagradi vsakršno informacijo, ki bi omogočila aretacijo ali obsodbo obtoženih, vključno jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Solana o aretacijah v ZRJ
25. 06. 1999 10.35
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič in ostali srbski predstavniki, ki so obtoženi vojnih zločinov, morajo priti pred haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, vendar pa jih zveza NATO ne more aretirati v Srbiji, je danes izjavil generalni sekretar zveze NATO Javier Solana. V pogovoru za francoski radio Europe 1 je Solana opozoril, da ima NATO v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN mandat za razmestitev mirovnih sil KFOR na Kosovu, ne more pa vkorakati v Beograd. Na vprašanje, kako komentira denarno nagrado, ki so jo ZDA razpisale za informacije, ki bi pripomogle k aretaciji obtoženih vojnih zločinov, je Solana odgovoril, da po njegovem mnenju to najbrž ni najboljši način. Po njegovih besedah morajo odgovornost prevzeti prebivalci Srbije. Odločiti se morajo med prihodnostjo in preteklostjo, Miloševič pa je preteklost, je še dejal Solana.
Arkan zatrjuje, da med spopadi ni bil na Kosovu
15. 06. 1999 22.10
Poveljnik srbskih paravojaških enot Tiger Željko Ražnjatović - Arkan je danes v pogovoru za Sky News zatrdil, da v času spopadov ni bil nikoli na Kosovu in da njegove enote v pokrajini niso delovale.
V BiH aretirali domnevnega vojnega zločinca Kulundzijo
07. 06. 1999 17.57
Pripadniki mirovnih sil SFOR so danes v bližini Prijedorja na severozahodu BiH aretirali bosanskega Srba Dragana Kulundzijo, ki je obtožen vojnih zločinov.
Vladislav Jovanović: ''Obtožnica je le propaganda zveze NATO in ZDA''
30. 05. 1999 21.43
Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva pri ZN Vladislav Jovanović je na televiziji CNN obtožnico mednarodnega sodišča v Haagu proti predsedniku Slobodanu Miloševiću označil za propagandno potezo zveze NATO in ZDA. ''Obtožnica je nastala v režiji tistih, ki jih ne zanima mir in si prizadevajo za nadaljevanje trpljenja,'' je dejal Jovanović.
Milošević obtožen pred sodiščem v Haagu
27. 05. 1999 21.18
Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju Jugoslavije v Haagu je vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću. To je prva obtožnica za vojne zločine proti kakemu šefu države, ki je še na oblasti. Poleg Miloševića so zločinov obtoženi tudi srbski predsednik Milutinović, podpredsednik jugoslovanske vlade Šainović, načelnik generalštaba Ojdanić in srbski notranji minister Stojiljković.
Odzivi na obtožnico proti Miloševiću
27. 05. 1999 15.13
Na obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki jo je včeraj izreklo Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu, so se danes različno odzvali francoski notranji minister Jean-Pierre Chevnement, predsednik komisije francoske skupščine Jack Lang, nemški državni sekretar za zunanje zadeve Wolfgang Ischinger, evropska komisarka za človekoljubna vprašanja Emma Bonino in svetovalec člana predsedstva federacije BiH Alije Izetbegovića Mirza Hajrić.
Milošević naj bi bil obtožen vojnih zločinov
27. 05. 1999 09.18
Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu naj bi danes izdalo obtožnico za vojne zločine predsedniku Jugoslavije Slobodanu Miloševiću. To pa naj bi po mnenju nekaterih še povečalo njegov odpor do sodelovanja in zelo otežkočilo pogajanja o mirni rešitvi krize.
Albanca vložila civilno tožbo proti Slobodanu Miloševiću, prav tako naj bi to storilo Mednarodno sodišče v Haagu
26. 05. 1999 21.48
Neimenovana kosovska Albanca sta na sodišču v Bostonu vložila civilno tožbo proti predsedniku ZR Jugoslavije, njegovi ženi Mirjani Marković, paravojaškemu voditelju Željku Ražnjatoviću ter nekaterim drugim članom Miloševićeve vlade, zaradi genocida in drugih vojnih zločinov.
Na Kosovu pogrešajo 200.000 mož
24. 05. 1999 20.08
Po ocenah britanske vlade na Kosovu pogrešajo do 200.000 mož v starosti, primerni za služenje vojske, po vsej verjetnosti pa jih zadržujejo srbske vojaške ali policijske oblasti, je na novinarski konferenci danes v Londonu povedal britanski obrambni minister George Robertson.
Mednarodno sodišče za Ruando izreklo obsodbo zaradi genocida
22. 05. 1999 11.37
Mednarodno sodišče za zločine v Ruandi, ki ima sedež v mestu Aruša v Tanzaniji, je izreklo kazen dvema osumljencema zaradi genocida med državljansko vojno leta 1994. Nekdanji guverner province Kibuye in zdravnik Clement Kayishema je bil spoznan za krivega štirih primerov genocida in obsojen na zapor ''do konca življenja''. Bogati poslovnež, prav tako iz province Kibuye Obed Ruzindana, pa je bil obsojen na 20 let zapora.