milijarde
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
SAS povečal dobiček
14. 11. 1997 00.00
Skandinavska letalska družba SAS je v prvih devetih mesecih leta 1997 zaslužila več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček se je povzpel na 1,75 milijarde švedskih kron (400 milijonov nemških mark), kar je za 17 odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani. SAS je v istem obdobju ustvaril 28,7 milijarde švedskih kron prihodka, deset odstotkov več kot leto poprej.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.