milijarde
Generalna skupščina ZN sprejela resolucijo o višini prispevkov
23. 12. 1997 09.37
Generalna skupščina Združenih narodov je v ponedeljek po dolgotrajnih pogajanjih sprejela resolucijo o višini prispevkov držav članic za prihodnja tri leta, pri čemer ameriški delež zaradi dosedanjega neplačanega dolga ZDA ostaja nespremenjen. Tako bo ameriški delež k proračunu organizacije še naprej 25-odstoten, vendar pa resolucija predvideva revizijo sklepa do septembra, če bodo ZDA poravnale svoj zaostali dolg v višini 1,4 milijarde dolarjev. Proračun organizacije za leti 1998 in 1999 bo znašal 2,5 milijarde dolarjev.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
Vse več kitajskih podjetij gre v stečaj
20. 12. 1997 09.36
V letošnjih prvih devetih mesecih je na Kitajskem propadlo 389 državnih podjetij, izgleda pa, da se bo število stečajev v tem sektorju v naslednjem letu še povečevalo. Skupna vrednost kitajskih državnih podjetij, ki so med januarjem in septembrom razglasila stečaj, je 14,8 milijarde juanov (1,78 milijarde ameriških dolarjev).
Nemčija zabeležila za preko 100 milijard mark zunanjetrgovinskega presežka
20. 12. 1997 09.34
Skokovita rast izvoza nemškega gospodarstva je v letošnjih prvih desetih mesecih povzročila, da je Nemčija v blagovni menjavi s tujino zabeležila 104,7 milijarde nemških mark presežka. S tem je Nemčija že prekoračila celoten zunanjetrgovinski presežek iz leta 1996, ko je izvoz vrednostno presegel uvoz za 97,6 milijarde mark. Obseg izvoza se je po statističnih podatkih med januarjem in oktobrom v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 12,6 odstotka na 729,4 milijarde mark, medtem ko je vrednost uvoza znašala 624,7 milijarde mark, kar je za 10,1 odstotka več kot v prvih desetih mesecih leta 1996.
Nike ob četrtletju z manjšim dobičkom
20. 12. 1997 09.29
Ameriški proizvajalec športne opreme Nike je v drugem četrtletju poslovnega leta 1997/98 ob porastu prodaje zabeležil manjši dobiček kot v enakem obdobju lani. Nike je med septembrom in novembrom ustvaril 141,05 milijona ameriških dolarjev čistega dobička, kar je za 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, so v Beavertonu v ameriški zvezni državi Oregon sporočili iz podjetja. Hkrati se je obseg prodaje povečal za sedem odstotkov na 2,26 milijarde dolarjev.
Pošta Slovenije bo leto 1997 končala s 300 milijoni tolarjev dobička
19. 12. 1997 14.15
Generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec je na današnji novinarski konferenci v Mariboru predstavil poslovanje slovenske pošte v letošnjem letu ter načrte za naslednje leto. Obseg poštnih storitev se je v letošnjem letu povečal za 7 odstotkov. Sicer pa bodo prihodki Pošte Slovenije znašali letos 20,4 milijarde tolarjev, dobiček pa 300 milijonov tolarjev.
Svetovna banka Rusiji odobrila novo posojilo
19. 12. 1997 12.05
Svetovna banka v Washingtonu je Rusiji odobrila novo posojilo v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev. Informacijo je danes v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica te banke. Posojilo naj bi Svetovna banka izplačala v dveh tranšah, namenjeno pa je nadaljnji gospodarski preobrazbi in za podporo reformam v Rusiji. Natančnega datuma začetka črpanja novega posojila niso sporočili. Svetovna banka je od leta 1992 Rusiji odobrila 28 posojil v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev.
Air France povečala dobiček
19. 12. 1997 08.47
Francoska letalska družba Air France je v prvi polovici letošnjega poslovnega leta zabeležila 1,76 milijarde frankov čistega dobička. To je trikrat več kot v primerljivem obdobju lani, so sporočili iz Air France, ko so imeli 597 milijonov frankov dobička. Ob 8,3-odstotnem povečanju je promet v prvem polletju dosegel 31 milijard frankov.
Manjši zunanjetrgovinski primanjkljaj Avstrije
19. 12. 1997 08.46
Zunanjetrgovinski primanjkljaj Avstrije je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znatno upadel. Znašal je 62,97 milijarde avstrijskih šilingov, kar je za 17,77 milijarde šilingov manj kot lani, je sporočil državni statistični urad. V obdobju od januarja do septembra je Avstrija izvozila blago v vrednosti 519,44 milijarde šilingov, uvoz pa je dosegel 582,41 milijarde šilingov.
Moulinex spet posluje z dobičkom
19. 12. 1997 08.43
Francoski proizvajalec gospodinjskih aparatov Moulinex je v prvi polovici poslovnega leta 1997/98 ustvaril čisti dobiček v višini 21 milijonov frankov. Kot je sporočilo vodstvo podjetja, je v enakem obdobju lani Moulinex imel skoraj 74 milijonov frankov izgube. Promet francoske družbe je v prvem polletju znašal 3,459 milijarde frankov, kar je za približno sto milijonov frankov več kot v lanskem prvem polletju.
Ugodni krediti Ekosklada za okoljske naložbe v industriji
18. 12. 1997 17.54
Ekološko razvojni sklad RS (Ekosklad) bo jutri, 19. decembra, v Uradnem listu objavil nov javni razpis za dodeljevanje ugodnih kreditov za okoljske naložbe gospodarskih družb v skupni višini 1,5 milijarde tolarjev.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Italijanski predsednik Scalfaro v Zagrebu
17. 12. 1997 09.56
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro bo danes spregovoril v hrvaškem saboru. Sinoči je imel po prihodu v Zagreb pogovore na štiri oči s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Sestali sta se tudi delegaciji Hrvaške in Italije pod vodstvom obeh predsednikov. Hrvaška je poudarila, da kot srednjeevropska in sredozemska država pričakuje italijansko podporo pri vključevanju v evroatlanstske integracije, kar je druga stran potrdila.
Število borzno posredniških hiš v Sloveniji upada
17. 12. 1997 09.10
Agencija za trg vrednostnih papirjev letos ni izdala nobenega dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji ima zdaj 43 borzno posredniških hiš, kar je tri manj kot na začetku leta. Po oceni agencije naj bi se število borzno posredniških hiš v prihodnje še zmanjšalo, med drugim tudi zaradi združevanja bank v bančne skupine, je na novinarski konferenci o letošnjem delu agencije za trg vrednostnih papirjev povedal direktor agencije Igor Kušar.
Začetek razprave o proračunu za leto 1998
17. 12. 1997 09.06
Državni zbor je s predstavitvijo proračunskih dokumentov za leto 1998 začel proračunsko razpravo, odločanje o proračunu 1998 bo trajalo od 80 do 100 dni. To pomeni, da bo državni proračun 1998 sprejet predvidoma marca oziroma aprila prihodnje leto.
Lek na Kitajskem tudi s svojim podjetjem
15. 12. 1997 17.52
V minulem tednu se je v Sloveniji mudila delegacija kitajskega ministrstva za zdravstvo, ki jo je vodil podminister za zdravstvo Cao Ronggui. V petek, 12. decembra, je obiskala tudi delniško družbo Lek, kjer je visoke goste sprejel predsednik uprave Leka Andro Ocvirk s svojimi najožjimi sodelavci. Osnovni namen obiska je bil podrobnejša seznanitev s to slovensko farmacevtsko družbo, njenimi aktivnostmi doma in po svetu ter pogovori o sodelovanju med Lekom in kitajskimi podjetji ter državnimi institucijami.
Porast BDP v ZRJ letos ocenjujejo na med 7,5 in 8 odstotkov
15. 12. 1997 08.54
Po prvih statističnih ocenah naj bi ZR Jugoslavija letošnje leto zabeležila porast bruto družbenega proizvoda (BDP) med 7,5 in 8 odstotki, je povedal direktor zveznega zavoda za statistiko Milovan Živković. Porast BDP je ocenjen na podlagi letošnjega pričakovanega povečanja industrijske proizvodnje za 9,6 odstotka, kmetijske proizvodnje za tri odstotke ter ostalih dejavnosti za več kot desetino. ZRJ naj bi letos izvozila za skupno 2,37 milijarde dolarjev blaga, kar naj bi bilo skoraj za tretjino več kot leta 1996. Uvoz naj bi se letos povečal za 15 odstotkov, medtem ko naj bi bil letošnji zunanjetrgovinski primanjkljaj tako kot lani večji od dveh milijard dolarjev
Palestinci potrebujejo 4,5 milijarde dolarjev
14. 12. 1997 12.14
Palestinska delegacija bo na dvodnevni konferenci držav donatork, ki se začenja danes v Parizu, mednarodno skupnost zaprosila za pomoč v višini 4,5 milijarde dolarjev. Palestinska stran na konferenci predstavila razvojni načrt za prihodnja tri leta, za katerega potrebuje 3,5 milijarde dolarjev pomoči; od držav donatork pričakuje še tudi nakazilo milijarde dolarjev pomoči, obljubljene pred tremi leti.
Francija: 57,7 milijarde frankov izkupička iz privatizacije
13. 12. 1997 10.36
Francija je v obdobju od lanskega novembra do konca oktobra iz naslova privatizacije iztržila 57,7 milijarde frankov. Kot je razvidno iz poročila, ki ga je vlada naslovila na parlament, so državnim podjetjem v omenjenem obdobju nakazali 10,3 milijarde frankov. Največji privatizacijski proces je bila prodaja delnic francoskega Telecoma, kjer je država sicer obdržala večinski delež, vendar pa je vrednost paketa delnic, namenjenega prodaji, znašala kar 42,64 milijarde frankov. V drugi polovici prihodnjega leta naj bi se predvidoma začela prodaja delnic državne letalske družbe Air France.
Lani v osnovna sredstva podjetij investiranih 402,2 milijarde tolarjev
12. 12. 1997 10.40
V letu 1996 se je vrednost ustvarjenih investicij v osnovna sredstva v podjetjih in ostalih organizacijah povzpela na 402,2 milijarde tolarjev, največ sredstev pa je bilo investiranih v opremo, stroje in prometna sredstva, navaja na podlagi predhodnih podatkov državni statistični urad.
Heinz povečal dobiček
11. 12. 1997 08.16
Ameriški prehrambeni koncern Heinz je v drugem četrtletju poslovnega leta 1997/98 rahlo povečal dobiček. Kot je sporočilo vodstvo podjetja, je četrtletni zaslužek znašal 2,26 milijarde dolarjev. Pri Heinzu so prepričani, da bodo poslovno leto sklenili z "izvrstnimi rezultati". Heinz med drugim izdeluje kečap, hrano za otroke, zmrznjeno hrano in dietetične izdelke.
V Avstraliji stekel gospodarski program
09. 12. 1997 08.08
Avstralski premier John Howard namerava s pomočjo posebnega gospodarskega programa letno stopnjo gospodarske rasti v Avstraliji dolgoročno obdržati nad štirimi odstotki. Howard je v začetku tedna v Canberri predstavil program v vrednosti 1,26 milijarde avstralskih dolarjev (1,5 milijarde nemških mark), s katerim naj bi v državo privabili tuje naložbe ter Avstralijo uveljavili kot drugi finančni center v regiji - za Tokijem. Program poleg tega predvideva tudi spremembo nekaterih zakonov ter davčno reformo.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.
92% pokritost uvoza z izvozom v mesecu oktobru
04. 12. 1997 18.20
Slovenija je v letošnjem oktobru izvozila za 794,3 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 863,7 milijona dolarjev blaga. V letošnjih prvih desetih mesecih je bil slovenski izvoz blaga vreden 6,93 milijarde dolarjev, uvoz pa 7,79 milijarde dolarjev. Tako izvoz kot tudi uvoz blaga v letošnjih prvih desetih mesecih sta bila za 0,4 odstotka manjša kot v enakem lanskem obdobju.
Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.
V Tuniziji letos za skoraj osem odstotkov turistov več
01. 12. 1997 09.32
Tunizijo je do konca septembra letos obiskalo 3,28 milijona turistov, 7,91 odstotka več kot v istem obdobju lani. S turisti je ta severnoafriška država po ocenah centralne banke v prvih desetih mesecih letošnjega leta zaslužila 1,25 milijarde tunizijskih dinarjev (1,13 milijarde ameriških dolarjev) deviznega priliva. Povečalo se je število turistov iz Evrope, v letu dni kar za 14 odstotkov. Med evropskimi turisti v Tuniziji prednjačijo Nemci, sledijo jim Francozi, Italijani in Britanci.
Slovesno odprli Poštni center Ljubljana
28. 11. 1997 15.42
Na Viču je danes odprl svoja vrata Poštni center Ljubljana, eden od dveh poštnih centrov v Sloveniji. Slovesnosti ob odprtju se je med drugim udeležil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer.
V DZ ponovno glasovanje o že sprejetem amandmaju poslanske skupine ZLSD
28. 11. 1997 14.09
Državni zbor (DZ) je četrti dan 16. izredne seje ponovno glasoval o že včeraj sprejetem amandmaju poslanske skupine ZLSD, po katerem naj bi postavko ministrstva za zdravstvo, namenjeno zbiranju krvi in organov za presajanje, povečali za dobrih 44 milijonov tolarjev, in amandma zavrnil. Poslanci so zatem prešli na odločanje o dopolnilih k proračunskim postavkam ministrstva za šolstvo in šport. Od 27 vloženih so doslej sprejeli le vladni amandma, s katerim so pri ministrstvu s prerazporejanjem sredstev in dodatnim zadolževanjem v višini 2,3 milijarde tolarjev odprli 53 novih postavk v okviru ekonomskega namena investicij. Denar za investicije je tako med drugim namenjen za 14 osnovnih šol, 15 srednjih šol, pet gimnazij in štiri fakultete. Omenjeno ministrstvo ima tako skupaj za 127,3 milijarde tolarjev sredstev.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.