milijarde
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.
Stalni predstavniki Nato potrdili poročilo o stroških širitve
27. 11. 1997 18.22
Stalni predstavniki držav članic zveze NATO so danes v Bruslju potrdili poročilo, ki predvideva, da bo širitev NATA na Poljsko, Madžarsko in Češko v prihodnjih desetih letih stala od 1,3 do 1,5 milijarde dolarjev.
Konec septembra več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv
27. 11. 1997 11.01
Slovenija je imela konec septembra 4,324 milijarde dolarjev deviznih rezerv, kar je 138,5 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni. Od tega so približno 3,264 milijarde dolarjev znašale devizne rezerve Banke Slovenije.
Nadaljevanje izredne seje DZ
26. 11. 1997 16.32
Državni zbor je v popoldanskem nadaljevanju 16. izredne seje obravnaval amandmaje k dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto. DZ je danes obdelal 50 od več kot tristo vloženih amandmajev, oziroma potrdil je vse amandmaje, ki jih je predlagala vlada, ostale pa zavrnil. Tako je proračunska postavka ministrstva za gospodarsko dejavnost s danes sprejetim vladnim amandmajem višja za 850 milijonov tolarjev in znaša 12,2 milijarde tolarjev. Pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pa so poslanci s sprejetjem vladnega amandmaja zmanjšali za 150 milijonov tolarjev sredstva namenjena za dokapitalizacijo Slovenske izvozne družbe.
Poljska vlada o spremembi osnutka proračunskega zakona
26. 11. 1997 15.25
Skoraj štiri tedne po zamenjavi oblasti je nova poljska vlada sklenila, da bo spremenila osnutek proračunskega zakona za leto 1998. Vlada se je v noči na sredo sporazumela o osnutku, ki v prihodnjem letu predvideva proračunski primanjkljaj v višini 7,7 milijarde zlotov oz. 1,5 odstotka BDP. Ministri poljske vlade so se strinjali o paketu ukrepov, s katerim naj bi v proračun dotekali dodatni prihodki v višini 2,3 milijarde zlotov.
Poljska dobila 200 milijonov dolarjev posojil
25. 11. 1997 12.54
Poljska je v ponedeljek s Svetovno banko podpisala sporazum o posojilu v višini 200 milijonov dolarjev za obnovo območij na jugozahodu Poljske, ki so jih poleti prizadele hude poplave.
Brazilija zaslužila 23.7 milijarde dolarjev s privatizacijo
21. 11. 1997 10.20
Država in brazilske pokrajine so s prodajo deleža energetskega podjetja Enersul letošnje prihodke iz naslova privatizacije državnih podjetij povečale na 23,7 milijarde ameriških dolarjev. Brazilija je letos iz naslova privatizacije zabeležila precej višje prihodke kot v obdobju med letoma 1991 in 1996, ko so v zasebne roke prešla državna podjetja v skupni vrednosti 20,4 milijarde dolarjev. Nadzor nad 76,53-odstotnim deležem delnic Enersula si je sredi tega tedna zagotovilo brazilsko energetsko podjetje Escelsa, ki z električno energijo oskrbuje približno 470.000 odjemalcev v zvezni državi Mato Grosso do Sul.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
SAS povečal dobiček
14. 11. 1997 00.00
Skandinavska letalska družba SAS je v prvih devetih mesecih leta 1997 zaslužila več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček se je povzpel na 1,75 milijarde švedskih kron (400 milijonov nemških mark), kar je za 17 odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani. SAS je v istem obdobju ustvaril 28,7 milijarde švedskih kron prihodka, deset odstotkov več kot leto poprej.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.