mir
INV praznuje 75 let
12. 12. 2000 00.00
Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je danes s slavnostno sejo upravnega odbora praznoval 75-letnico obstoja.
Clinton poziva k trajnemu miru
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je med obiskom v Dublinu severnoirske protestante in katolike znova pozval, naj ne zapravijo možnosti za trajni mir. Dublin je prva postaja na Clintonovi tridnevni turneji, med katero bo poleg Belfasta obiskal še London. O težavah v severnoirskem mirovnem procesu se je pogovarjal z irskim premierom Bertiejem Ahernom, v Belfastu pa se bo sestal s predsednikom severnoirske vlade, protestantom Davidom Trimblom, in njegovim namestnikom, katolikom Seamusem Mallonom.
Nov zakon o eksplozivnih snoveh za civilno uporabo
11. 12. 2000 00.00
Vsakoletna božično-novoletna praznovanja spremlja tudi uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Čeprav nekateri posamezniki slednje uvrščajo med t. i. zabavno pirotehniko, pa se lahko ob neprevidni uporabi spremenijo v "nevarne" igrače. Posledice njihove nepravilne ali celo nezakonite uporabe so pogosto telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, gmotna škoda, vznemirjanje državljanov in motenje miru. Naša država se je obvezala, da bo do leta 2002 sprejela celotno zakonodajo s področja eksplozivnih snovi. Tako se je projektna skupina na notranjem ministrstvu že lotila priprave novega zakona o eksplozivnih snoveh za civilno uporabo, kamor bo uvrščena tudi vsa pirotehnika, so sporočili s slovenske policije.
Barak napovedal odstop
10. 12. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je davi napovedal odstop s položaja predsednika vlade ter sklic predčasnih volitev za predsednika vlade v 60 dneh. Tako naj bi dobil, bo njegovem mnenju, dovolj podpore za obnovo mirovnih pogajanj s Palestinci in ustavitev nasilja, ki divja v državi. Po Izraelskem zakonu namreč predsednika vlade voli ljudstvo neposredno na volitvah.
Podelili Nobelove nagrade
10. 12. 2000 00.00
V Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejel južnokorejski predsednik Kim Dae-Jung. Ob prejemu nagrade je poudaril pomembno vlogo Severne Koreje pri zmanjšanju napetosti, ki jih je povzročila hladna vojna, in napovedal, da se bo vselej zavzemal za mir v državi, spravo med državljani in za človekove pravice. Povedal je tudi, da bi nagrado moralo prejeti korejsko ljudstvo, ki se je odločilo za demokracijo in sanje o združitvi Korej.
Kim Dae Jung za združitev Korej
09. 12. 2000 00.00
Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je dan pred svečano podelitvijo Nobelove nagrade za mir v Oslu združitev razdeljene Koreje označil kot največji sen. Petinsedemdesetletnik, letošnji dobitnik najpomembnejše med Nobelovimi nagradami, je še menil, da korejski polotok trenutno "preveva obdobje miru", vendar pa bo trajalo še 20 do 30 let, da bo prišlo do združitve. Norveški odbor za Nobelove nagrade je oktobra pojasnil, da so južnokorejskemu voditelju nagrado podelili za "prizadevanja za demokracijo in človekove pravice v svoji državi, vzhodni Aziji ter po svetu nasploh, še posebej pa za prizadevanja za mir in spravo s sosednjo Severno Korejo. Kim se je junija letos v Pjongjangu udeležil zgodovinskega srečanja s severnokorejskim kolegom Kim Jong Ilom.
Svilanović pri Drnovšku
09. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića. Sogovornika sta pozdravila podpis sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, ki ga je dopoldne s Svilanovićem podpisal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Grizold na zasedanje EAPC
05. 12. 2000 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se bo jutri na sedežu zveze NATO v Bruslju udeležil rednega jesenskega srečanja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje obrambne ministre držav članic zveze NATO in partnerskih držav, so sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva. Bruseljskega srečanja, na katerem bodo govorili o evropski obrambi ter razmerah na Kosovu in v BiH, se bo udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Politični dialog EU s Severno Korejo
28. 11. 2000 00.00
Predstavniki evropske trojke, ki so se v Pjongjangu udeležili tretjega srečanja v sklopu "političnega dialoga" med Severno Korejo in Evropsko unijo, so danes v Pekingu povedali, da je po ocenah Severne Koreje proces zbliževanja z južno sosedo "nepovraten", z optimizmom pa pričakuje tudi nadaljnje pogovore z ZDA.
Koštunica podpisal dokumente OVSE
27. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes na Dunaju, kjer poteka ministrsko srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, podpisal temeljne dokumente te organizacije, s čimer je ZRJ dokončno kot 55. država vstopila v to panevropsko organizacijo. Tako so prav vse evropske države članice OVSE. V svojem nagovoru zbranim ministrom in predstavnikom mednarodnih organizacij je dejal, da se popolnoma zaveda, da je OVSE dosegla velik napredek, medtem ko je ZRJ šla skozi težke čase. Prepričan pa je, da bo ta zaostanek brez težav nadoknadila.
Koštunica povabil Rugovo k dialogu
25. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi in ga pozval k dialogu o rešitvi kosovskega vprašanja.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Deset let delovanja Karitas v Sloveniji
25. 11. 2000 00.00
V tednu od 27. novembra do 3. decembra bo v Sloveniji potekal teden Karitas z geslom Sprava in mir med nami. Letošnja praznovanja bodo v znamenju desete obletnice delovanja Slovenske Karitas. Slednjo je 1. maja leta 1990 ustanovila Slovenska pokrajinska škofovska konferenca z namenom, da uresničuje karitativno in socialno poslanstvo Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem.
Upanje za mir na Bližnjem vzhodu
25. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski predsednik Jaser Arafat sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru strinjala , da bosta nadaljevala s sodelovanjem za varnost na območju. Pri tem bosta ponovno vzpostavila sodelovanje med območnimi koordinacijskimi pisarnami. Izrael je v četrtek, po eksploziji bombe, ki je ubila izraelskega vojaka, ukazal palestinskim uradnikom, da zapustijo pisarne na jugu Gaze. Palestinci so to zavrnili. Pisarne, ki se običajno nahajajo v izraelskih vojaških postojankah na meji med območji pod palestinskim nadzorom, služijo za humanitarne namene –
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Rusko javno mnenje o usodi postaje Mir
19. 11. 2000 00.00
Neodvisni ruski center za raziskave javnega mnenja Romir je 2000 polnoletnih Rusov vprašal za mnenje o nadaljnji usodi ponosa ruske kozmonavtike - orbitalne znanstvene postaje Mir. Ne glede na že sprejeto vladno odločitev za potopitev postaje v Tihem oceanu 40,9 odstotka vprašanih ruskih državljanov meni, da bi vlada sredstva za nadaljevanje poleta morala najti, 20,8 odstotka jih domneva, da bi financiranje lahko uresničevali iz proračunskih sredstev, 20,4 odstotka vprašanih misli, da je postaja zastarela in jo je treba potopiti, 17,9 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Mir bodo potopili v Tihi ocean
16. 11. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela odločitev, da naj bi 27. ali 28. februarja 2001 14 let staro vesoljsko postajo Mir spusti v Tihi ocean, v bližini avstralske obale. Vesoljska postaja Mir naj bi sicer večinoma zgorela že pri vhodu v atmosfero, ostali ostanki pa naj bi padli v morje.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.
Umrla Leah Rabin
13. 11. 2000 00.00
V Tel Avivu je v nedeljo po hudi bolezni v 72. letu starosti umrla vdova pred petimi leti ubitega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Leah Rabin je po atentatu na soproga, Nobelovega nagrajenca za mir, ki je s palestinskim voditeljem Arafatom leta 93 podpisal mirovni sporazum, pogosto javno zagovarjala popolno sožitje s Palestinci. Zagovornica miru z arabskimi sosedi je umrla za rakom na pljučih. V bolnišnico so jo pripeljali minuli konec tedna, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo.
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Na Kosovo še 15 slovenskih policistov
09. 11. 2000 00.00
Petnajstim slovenskim policistom, ki so minuli teden odpotovali na Kosovo, se bo v kratkem pridružilo še približno enkrat toliko policistov, tako da bo skupaj v mednarodnih policijskih enotah v pokrajini sodelovalo približno 30 slovenskih pripadnikov, je danes v Bruslju po zasedanju načelnikov generalštabov Evroatlanstkega partnerskega sveta (EAPC) povedal načelnik generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar.
Nov izbruh spopadov
05. 11. 2000 00.00
Kljub pozivom po miru tako izraelske kot palestinske strani je včeraj znova prišlo do spopadov med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko, v katerih je bilo ranjenih na desetine ljudi. V Hebronu je bil ubit 23 dni star otrok, ki se je zadušil v stanovanju zaradi solzivca, s katerim je izraelska vojska obstreljevala okolico. Izraelski premier Ehud Barak je sinoči palestinskega voditelja Jaserja Arafat pozval, naj konča nasilje na palestinskih avtonomnih območjih in se vrne za pogajalsko mizo. Na spominski slovesnosti ob peti obletnici atentata, v katerem je bil ubit nekdanji izraelski premier Jicak Rabin, je Barak v Tel Avivu dejal, da želi vztrajati pri prizadevanjih za mir s Palestinci. Arafat pa je v Gazi izraelski vladi očital, da je prekršila dogovor o premirju, ki sta ga obe strani dosegli minuli teden. Izraelski premier je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN potrdil, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA na pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Srečanje z Arafatom po Barakovih besedah ni predvideno. Palestinski voditelj pa naj bi se s Clintonom v Washingtonu srečal 9. novembra.
Mirovna misija
03. 11. 2000 00.00
Na Kosovo je danes odpotovalo petnajst slovenskih policistov, med njimi tudi policistka, ki bodo leto dni kot civilni policisti delovali v mirovni misiji Združenih narodov ( ZN). Na Brniku so se od njih poslovili predsednik vlade Andrej Bajuk, notranji minister Peter Jambrek in generalni direktor policije Marko Pogorevc.
Izraelci podaljšali ultimat
03. 11. 2000 00.00
Sinoči se je izraelska vlada kljub včerajšnjemu bombnemu napadu
Predstavitev slovenskega turizma
01. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za malo gospodarstvo in turizem bo od 4. do 10. novembra pod vodstvom ministra Janka Razgorška na uradnem obisku v Jordaniji. V delegaciji bodo poleg ministra in predstavnikov ministrstva za malo gospodarstvo in turizem tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije (STO) in slovenskega turističnega gospodarstva, so sporočili iz ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.