mir
Srečanje verskih voditeljev
30. 08. 2000 00.00
Vrhunsko srečanje Združenih narodov med verskimi in duhovnimi voditelji, ki se ga udeležuje več kot tisoč predstavnikov 70 veroizpovedi, se je v torek nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so med drugimi spregovorili generalni sekretar ZN Kofi Annan, idejni oče srečanja lastnik družbe CNN Ted Turner, predstavnik budističnega duhovnega vodje iz Tibeta dalajlame Drikung Chetsang Rinpoche, vatikanski kardinal Francis Arinze ter generalni sekretar Svetovne lige muslimanov Abdulah al Obaid. Zanimiv je bil govor Teda Turnerja, ki naj bi nekoč izjavil, da je krščanstvo za slabiče. Turner je dejal, da ni mogel sprejeti nauka, da gredo v nebesa le kristjani, kjer je potemtakem po njegovem mnenju velik dolgčas. Turner zdaj verjame, da se bog na različne načine izraža vsem ljudem in si želi, da bi živeli v miru, ne pa, da "se čimprej pošiljamo v onostranstvo". Vrhunec dneva pa je bil nastop predstavnika dalajlame, ki je prenesel besede duhovnega voditelja. Dalajlama je zavrnil udeležbo na verskem vrhu, potem ko so ga prireditelji povabili le na drugi del, ki bo potekal v hotelu Waldorf Astoria, medtem ko je Kitajska preprečila njegov nastop v Generalni skupščini. Rinpoche je v govoru med drugim dejal, da na svetu ne more biti miru, dokler bo vladala revščina, socialna krivičnost, zatiranje, propadanje okolja ter dokler bodo veliki in mogočni še naprej teptali majhne in šibke. Da morajo različne vere razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ob njegovem govoru je več kot 1000 verskih voditeljev zapustilo dvorano, preostali pa so navdušeno ploskali. Kitajska je na vrh poslala svojo versko delegacijo in njen voditelj Fu Tieshen se je v govoru obregnil ob poskuse vmešavanja v suverenost držav v imenu zaščite verskih pravic, čeprav dalajlame ni izrecno omenjal. Papež Janez Pavel II je skupini poslal sporočilo, ki ga je prebral kardinal Francis Arinze, v katerem je dejal, da so problemi s katerimi se sooča človeštvo tako kompleksni in veliki, da jih posameznik ali posamezni narod ne more reševati ločeno od drugih, prav tako tudi boj za mir ne more biti le delo diplomatov in politikov.
Odstopil francoski notranji minister
29. 08. 2000 00.00
V Franciji je danes odstopil notranji minister Jean-Pierre Chevenement, je sporočil francoski premier Lionel Jospin, ki je na njegovo mesto že imenoval dosedanjega ministra za odnose s parlamentom Daniela Vaillanta. Chevenement je s položaja notranjega ministrstva odstopil zaradi nestrinjanja z vladnim načrtom za mir na Korziki, ki daje otoški lokalni skupščini omejeno zakonodajno moč.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Martin Strel v Guinnesovo knjigo rekordov
23. 08. 2000 00.00
"To je ubijalsko!" so bile ene od prvih besed, ki jih je po 58 dneh in 3004 kilometrih plavanja po Donavi danes malo pred poldnevom v romunski Constanti ob Črnem morju izrekel slovenski maratonski plavalec Martin Strel, novi svetovni rekorder v daljinskem plavanju.
Peterle prispel v romunsko Constantov
23. 08. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes zjutraj pripotoval na enodnevni uradni obisk v Romunijo. V Constanti ob Črnem morju se bo srečal z romunskim kolegom Petrejem Romanom, sprejel pa ga bo tudi predsednik države Emil Constantinescu. Vodja slovenske diplomacije se bo pred tem udeležil prireditve ob zaključku maratonskega plavanja Martina Strela za prijateljstvo, mir in čiste vode in Strelu, kot eden od pokroviteljev čestita za njegov najnovejši podvig.
Strel preplaval Donavo
22. 08. 2000 00.00
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je v romunski Sulini ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig - kot prvi na svetu je preplaval Donavo, je poročal Radio Slovenija. Strel je 2860 kilometrov dolgo plavanje začel 25. junija letos pri izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. Strelu, ki je plaval za mir, prijateljstvo in čiste vode, so se med plavanjem pridružili številni občudovalci, politiki in drugi. Med njimi je bil prejšnji teden tudi romunski zunanji minister Petre Roman, ki je tako po lastnih navedbah protestiral proti nasprotovanju jugoslovanskih oblasti po vnovični vzpostavitvi rečne plovbe po Donavi. Za 46-letnega Strela pa maratonskega plavanja še ni konec. Nadaljeval ga bo ob obali Črnega morja, saj želi doseči nov svetovni rekord - 3000 kilometrov. Maraton bo predvidoma sklenil v sredo v romunskem pristaniškem mestu Constanta, kjer bodo ob tej priložnosti priredili posebno slovesnost. Te se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Mednarodna skupnost ostaja na Kosovu
21. 08. 2000 00.00
Med današnjim obiskom na Kosovu je nemški obrambni minister Rudolf Scharping zatrdil, da bo mednarodna skupnost ostala na Kosovu, dokler v pokrajini ne bosta vzpostavljena mir in demokracija.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Garth Brooks želi muzej
16. 08. 2000 00.00
Zvezda ameriške country glasbe Garth Brooks razmišlja o tem, da bi svoj nekdanji dom v predmestju Nashvilla v ameriški zvezni državi Tennessee spremenil v muzej, tako kot je Elvis Presley v Memphisu preoblikoval svoj Graceland.
Hrup v Saint-Tropezu
15. 08. 2000 00.00
Visoka družba povzroča preveč hrupa v Saint-Tropezu, mirnem in prestižnem letoviškem kraju na francoski rivieri. Obalni prebivalci so protestirali proti glasnemu zvoku helikopterjev bogatih dopustnikov, ki vsako leto vznemirjajo to mesto na jugu Francije. Ob nošenju transparentov z gesli, kot je "Mir v Saint-Tropezu", so za eno uro zaprli promet v znamenje protesta proti nenehnemu vzletanju in pristajanju zasebnih helikopterjev. Po zaprtju helioporta v Saint-Tropezu leta 1998 zaradi pritožb lokalnih prebivalcev, so se bogati dopustniki zatekli k pristajanju na bolj ali manj urejenih naravnih območjih, kjer dnevno pristane približno 60 helikopterjev.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Zavezniška letala nadaljujejo napade na Irak
13. 08. 2000 00.00
Zahodne države nadaljujejo letalske napade na Irak, ameriško poveljstvo pa zanika iraške trditve o napadih na civilne cilje.
Podgorica zahteva prepoved preleta letal
13. 08. 2000 00.00
Črnogorske oblasti so zaprosile zahodne vlade, naj razglasijo zračni prostor nad Črno goro za območje, kjer bi bili prepovedani preleti
Strel in Roman bosta plavala skupaj
11. 08. 2000 00.00
Romunski zunanji minister Petre Roman se bo 14. avgusta pridružil slovenskemu plavalnemu maratoncu Martinu Strelu in z njim po Donavi preplaval 10 kilometrov, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na sporočilo ministrstva za zunanje zadeve Romunije.
Tudi Walesa opran suma
11. 08. 2000 00.00
Posebno sodišče je danes presodilo, da nekdanji voditelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walesa ni sodeloval z nekdanjo komunistično tajno policijo SB. Sodišče je presodilo, da je izjava Walese, v kateri je zanikal sodelovanje z omenjeno policijo, resnična.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Mesić in Račan na obisku v ZDA
09. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan, ki sta na uradnem obisku v ZDA, sta se včeraj v Washingtonu sestala z ameriškim obrambnim ministrom Williamom Cohenom. Pogovarjali so se o reformi hrvaške vojske in ukrepih za zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko, pa tudi o vlogi Zagreba v programu Partnerstva za mir. Washington je ob tej priložnosti napovedal povečanje vojaške pomoči Hrvaški, ki po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Kennetha Bacona trenutno ne dosega niti milijona dolarjev, poleg tega pa Hrvaška od ZDA že leto dni ni dobila nikakršne vojaške pomoči.
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Moše Kacav novi izraelski predsednik
01. 08. 2000 17.15
Kneset je včeraj v drugem krogu za novega predsednika države presenetljivo izvolil kandidata desne opozicijske stranke Likuda Moševa Kacava. 55-letni Kacav je dobil 63 od 120 glasov in tako postal osmi predsednik Izraela. V glasovanju je premagal protikandidata Šimona Peresa, kandidata laburistične stranke, ki je veljal za favorita. Peres je bil po porazu vidno šokiran. 76-letni dobitnik Nobelove nagrade za mir naj bi po napovedih opazovalcev v prvem krogu dobil potrebnih 61 glasov, v drugem pa le 57. Za izvolitev izraelskega predsednika je bil potreben drugi krog volitev, potem ko v današnjem prvem krogu v izraelskem parlamentu nobeden od obeh kandidatov ni dobil potrebne večine 61 glasov poslancev.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
EU obsoja Miloševićev manever
28. 07. 2000 19.34
Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.
Mirovne sile ZN na jugu Libanona
28. 07. 2000 11.38
Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so se danes začele nameščati na območjih na jugu Libanona, od koder so se izraelske sile po 22 letih umaknile 24. maja, je sporočil tiskovni predstavnik ZN. Prve modre čelade so se začele nameščati v obmejnih območjih Manara in Jarina. Pred tem je Varnostni svet ZN sinoči soglasno sprejel resolucijo o podaljšanju mandata približno 5000 modrim čeladam na jugu Libanona do 31. januarja 2001. Varnostni svet je ob tem pozval Libanon k vnovični vzpostavitvi oblasti na jugu države in naj čimprej na območju namesti tudi svojo vojsko. Visoki oficir libanonske vojske pa je povedal, da ''dokler se kršenja južne meje Libanona s strani Izraelske vojske kljub dogovoru nadaljujejo ni mogoče pričakovati razporeditev sil ZN''.
Mandelin poziv burundijskim ženskam
27. 07. 2000 08.01
Po neuspelih mirovnih pogajanjih za Burundi je nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela pozval ženske, da prenehajo kuhati svojim soprogom. Mandela je apeliral na ženske, ki so iz Burundija prispele v Arušo v Tanzaniji: ''Vi lahko prepričate svoje može, da sklenejo mir. Recite jim, da če miru ne bo, jim ne boste niti kuhale niti govorile z njimi.'' Čeprav se je vrhunskega srečanja udeležilo mnogo predsednikov, do zaželenega preboja v pogajanjih ni bilo. Osnutka mirovne pogodbe nista podpisala niti burundijski predsednik Pierre Buyoya niti predstavniki upornikov. V vojni med plemenoma Tutsi in Hutu je v zadnjih sedmih letih umrlo okoli 200.000 ljudi.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Strel priplaval do Novega Sada
26. 07. 2000 13.03
Slovenski plavalec Martin Strel, ki pod geslom <A HREF=http://www.danube2000.com/ target=_blank> Za mir, prijateljstvo in čiste vode </A>plava od izvira Donave do njenega izliva v Črno morje, je včeraj okrog 17. ure priplaval do Novega Sada, je danes poročala zasebna agencija Beta.
Podpisan albansko-srbski sporazum o nenasilju
26. 07. 2000 12.33
Predstavniki kosovskih Albancev in Srbov so v Washingtonu podpisali sporazum o nenasilju, s katerim sta se strani med drugim zavezali, da bosta spoštovali izide svobodnih in enakopravnih občinskih volitev ter preprečevali vpliv jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na Kosovu, je poročala srbska zasebna agencija FoNet.
Janša z grškim kolegom podpisal sporazum
25. 07. 2000 19.30
Obrambni minister Janez Janša in grški kolega Akis Cohadzopulos sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o sodelovanju na področju oborožitve in obrambne tehnologije. Janša je ob tem poudaril, da sporazum omogoča gospodarsko sodelovanje vojaških industrij obeh držav. Grškemu ministru se je tudi zahvalil za znatno podporo Aten slovenskim prizadevanjem za članstvo v zvezi NATO. Vstop v severnoatlantsko zavezništvo je naš strateški interes, s katerim želimo zagotoviti večjo varnost in stabilnost, ne samo v Sloveniji ampak širše v regiji, je dejal Janša. Po besedah Cohadzopulosa se obe državi strinjata, da se s članstvom v EU in zvezi NATO promovirata mir in stabilnost v regiji.
Sprejeli Pakt proti nasilju
25. 07. 2000 13.00
Vodilni predstavniki kosovskih Srbov in Albancev so sinoči ob koncu tridnevnih intenzivnih pogovorov v mestu Airlie v ameriški zvezni državi Virginija sprejeli Pakt proti nasilju, so sporočili včeraj iz ameriškega State Departmenta in ameriške zasebne organizacije Inštitut za mir, ki je pokroviteljica pogovorov. Med udeleženci sta bila tudi vodilna predstavnika kosovskih Albancev Hashim Thaqi in Ibrahim Rugova ter patriarh srbske pravoslavne cerkve na Kosovu, vladika Artemije. Namen pogovorov je bil pripraviti sprti strani na Kosovu, da si skupaj prizadevata oblikovati multietnično družbo v pokrajini. Sogovorniki so v omenjenem paktu zagotovili, da bodo spoštovali izide bližnjih občinskih volitev na Kosovu, da bodo sodelovali pri identifikaciji zločincev in da bodo prebivalce spodbudili k predaji orožja, ki ga še zadržujejo. Zavzeli so se tudi, da se bodo zoperstavili vplivu predsednika ZRJ Slobodana Miloševića na Kosovu ter da bodo razpustili vsakršno nezakonito varnostno in vladno strukturo.
Znana imena kandidatov za predsednika
25. 07. 2000 10.15
V senci izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v ameriškem Camp Davidu se je včeraj uradno začel predvolilni boj za novega izraelskega predsednika. Predsednik parlamenta je razglasil dva predsedniška kandidata, Šimona Peresa iz vladajoče stranke En Izrael in Mošeja Katsava iz opozicijske stranke Likud, 120 poslancev pa naj bi med njima izbiralo 31. julija.