mir
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Kancler Schröder kraljuje na pop lestvicah
22. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je nehote postal eden najpopularnejših pop pevcev v Nemčiji in si lahko obeta okoli milijon dolarjev za uporabo njegove izjave v pop skladbi. Schröder je po napornem in vročem dnevu izjavil: "Steklenico piva, sicer začnem stavkati!" Opazko so novinarji uspeli posneti, kasneje pa je postala refren v baladi v country-western stilu, ki jo poje najbolj popularni nemški komik Stefan Raab. Prodali so več kot 360,000 kopij pesmi z originalnim naslovom "Hol mir mal 'ne Flasche Bier", kar je dovolj za drugo mesto na nemških pop lestvicah , pred Madonno in Britney Spears. Predstavniki glasbene industrije so ocenili, da bi Schröder utegnil zaslužiti okoli 1,5 milijonov mark iz naslova avtorskih pravic. Kancler je že izjavil, da bo vse te prihodke podaril dobrodelni ustanovi za otroke, pri kateri dela njegova žena.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Skupščina ZN sprejela resolucijo
21. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri
Nobelov nagrajenec za literaturo tudi slika
20. 10. 2000 00.00
Letošnji nagrajenec za literaturo, v Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian, ki poleg pisanja zelo rad tudi slika, se boji, da bo pozornost, ki mu jo v zadnjih dneh posvečajo mediji, zmotila njegov mir.
Veleposlanik Petrič v Slovenj Gradcu
20. 10. 2000 00.00
Veleposlanik Slovenije pri ZN Ernest Petrič bo iz New Yorka odpotoval v Slovenijo, kjer se bo v Slovenj Gradcu kot slavnostni govornik udeležil proslave ob mednarodnem prazniku Dnevu ZN. Slovenj Gradec je kot mesto Glasnik miru Združenih narodov tradicionalni prireditelj osrednje državne proslave ob Dnevu ZN, ki jo bo 23. oktobra prenašala tudi nacionalna televizija. Poleg državne proslave, ki bo ob 20. uri v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, bosta v mestu potekali še razstava otroških likovnih in literarnih del na mirovniške teme v Galeriji likovnih umetnosti ter Mirovniški festival, ki bo potekal na Glavnem Trgu svobode v starem mestnem jedru.
Venturoni zadovoljen z obiskom
20. 10. 2000 00.00
Slovenija je zanesljiva partnerica zveze NATO, ki zelo resno in trdo dela, da bi izpolnila cilje, ki si jih je kot prednostne zadala v svoji zunanji in varnostni politiki. Takšno bo poročilo, ki ga bo vojaškemu odboru zveze NATO po obisku v Sloveniji po lastnih navedbah podal predsednik tega najvišjega vojaškega svetovalnega organa zavezništva, admiral Guido Venturoni. Kot je še dodal na Brniku, je s plodnim dvodnevnim obiskom zelo zadovoljen.
Venturoni v Sloveniji
19. 10. 2000 00.00
Predsednik vojaškega odbora zveze NATO, admiral Guido Venturoni, je ob prihodu na dvodnevni obisk v Slovenijo danes poudaril, da bo prihodnja širitev zveze NATO politična, kljub temu pa je po njegovih besedah izjemno pomembno, da
Venturoni danes v Sloveniji
19. 10. 2000 00.00
Danes popoldne bo na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel predsednik vojaškega odbora zveze NATO, admiral Guido Venturoni. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi v vojašnici Šentvid, kjer ga bo sprejel gostitelj načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, si bo admiral Venturoni ogledal Center vojaških šol in Jezikovni center partnerstva za mir v Šentvidu. V nadaljevanju obiska bo admirala Venturonija sprejel minister za obrambo Janez Janša.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Venturoni jutri v Sloveniji
18. 10. 2000 00.00
Jutri popoldne bo na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel predsednik vojaškega odbora zveze NATO, admiral Guido Venturoni. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi v vojašnici Šentvid, kjer ga bo sprejel gostitelj načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, si bo admiral Venturoni ogledal Center vojaških šol in Jezikovni center partnerstva za mir v Šentvidu. V nadaljevanju obiska bo admirala Venturonija sprejel minister za obrambo Janez Janša.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
Sporazum o oblikovanju prehodne vlade
16. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS), Socialistična stranka Srbije (SPS) Slobodana Miloševića in Srbsko gibanje prenove (SPO) Vuka Draškovića so včeraj podpisali sporazum o oblikovanju prehodne vlade v Srbiji.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.
Svetovni dan standardizacije
13. 10. 2000 00.00
Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.
Podelili Nobelovo nagrado za mir
13. 10. 2000 00.00
Južnokorejskega predsednika Kim Dae-Junga je norveški odbor za Nobelove nagrade razglasil za letošnjega nagrajenca za mir.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.
OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ
11. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
Embargo za izvoz orožja v ZRJ ostaja
10. 10. 2000 00.00
Iz izjav nemškega zveznega obrambnega ministra Rudolfa Scharpinga je moč sklepati, da bo embargo na izvoz orožja v ZRJ do nadaljnjega ostal v veljavi. "Balkan potrebuje vse mogoče, zagotovo pa ne dobave orožja," je danes za nemški radio izjavil Scharping.
Poziv k miru
10. 10. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je palestinskim varnostnim silam ukazal, naj poskrbijo za mir na palestinskih avtonomnih območjih, je danes za nemško tiskovno agencijo dpa izjavil eden od vodilnih predstavnikov Arafatovega gibanja Fatah Marvan Barguti. Arafat je palestinski policiji ukazal še, naj se izogiba spopadov z izraelskimi vojaki. Za konec nasilja so se danes zavzeli tudi izraelski predsednik Moše Kacav, premier Ehud Barak in vodja opozicije Ariel Šaron.
Delegacija slovenske policije potuje v Albanijo
09. 10. 2000 00.00
Na enodnevni delovni obisk k albanski policiji v Tirano bo jutri odpotovala delegacija slovenske policije, ki jo bo vodil generalni direktor policije Marko Pogorevc. Slovenska delegacija bo obiskala albansko ministrstvo za javni red in mir, kjer se bo pogovarjala z generalnim direktorjem albanske policije in njegovimi sodelavci, sprejel pa jo bo tudi namestnik albanskega ministra za javni red in mir.
Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Nasilje na Zahodnem bregu
30. 09. 2000 00.00
Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.