muzejev
Evropski ministri o kulturni dediščini
06. 04. 2001 00.00
Če hoče Svet Evrope (SE) uspešno uresničiti cilj graditve enotne Evrope, bo moral pozorno prisluhniti sporočilu, ki ga prinaša kulturna dediščina, pa tudi razlagam o tej dediščini in njeni uporabi. Kulturo in dediščino je treba razlagati tako, da postaneta sredstvi za preprečevanje sporov in za medkulturni dialog, je ob začetku 5. evropske konference ministrov, odgovornih za kulturno dediščino, v Portorožu povedal namestnik generalnega sekretarja SE, ki pokriva področje kulture in dediščine, Hans Christian Krueger. Ministrska konferenca se bo končala jutri s sprejetjem dokumentov, katerih predloge je že obravnaval Odbor za kulturno dediščino SE.
Zbirka na internetu
06. 04. 2001 00.00
Reprodukcije celotne zbirke Guggenheimovega muzeja iz New Yorka so odslej dostopne tudi na internetu. Kot so sporočili iz muzeja, bodo imeli obiskovalci strani www.guggenheim.com dostop do več sto del izjemne zbirke sodobne in moderne umetnosti, ki jo hrani muzej.
Guggenheim se širi v Brazilijo
04. 04. 2001 00.00
V Braziliji bodo odprli štiri nove Gugenheimove muzeje, in sicer v turističnem središču Rio de Janeiro, kolonialnih mestih Recife in Salvador in modernističnem mestu Kuritiba. Umetniški sklad Guggenheim s sedežem v New Yorku se je za odprtje muzejev odločila po večmesečnih pogovorih. V vseh muzejih bodo na ogled dela brazilskih umetnikov, brazilske zbirke pa bodo krožile tudi po drugih Guggenheimovih muzejih po svetu. V izbranih mestih naj bi do septembra letos pripravili končne projekte za izgradnjo muzejev, ki bodo prvi Guggenheimovi muzeji v Južni Ameriki. Brazilija je za vodstvo muzejev Guggenheim zanimiva zaradi bogate zgodovine, pa tudi zaradi potencialno velikega števila obiskovalcev, saj Brazilijo letno obišče 170 milijonov turistov.
Začetek muzejske pomladi
30. 03. 2001 00.00
Pokrajina, narava, mesto in vesolje so rdeča nit pomladi 2001 v francoskih muzejih. Po vsej Franciji bodo lahko obiskovalci brezplačno obiskali 850 muzejev. Od lanskega leta v prireditvi "pomlad v muzejih" sodeluje tudi kakih 100 muzejev iz drugih evropskih držav, pa tudi iz Rusije in z Islandije. Večina francoskih muzejev je pripravila tematske razstave. Center Jean-Moulin v Bordeauxu bo predstavil svet koncentracijskih taborišč, švicarski industrijski muzej v Traversu se ukvarja s podzemnim svetom, naravoslovni zgodovinski muzej v Nantesu pa z vesoljem. V muzeji lepih umetnosti v Lyonu bodo pripravili razstavo impresionistične krajine francoskega slikarja in grafika Camilla Pissarra.
Virtualni muzej v Torontu
24. 03. 2001 00.00
Kanadska ministrica za kulturno dediščino Sheila Copps je v Torontu slavnostno odprla Kanadski virtualni muzej, ki na svoji spletni strani interneta omogoča dostop do zbirk iz 625 muzejev iz cele države.
Nagrada celjskemu otroškemu muzeju
23. 03. 2001 00.00
Otroški muzej Hermanov brlog iz Celja je v Lizboni dobil Veliko skupinsko nagrado na mednarodnem tekmovanju otroških muzejev na temo Zvezde miru. Organizator, Portugalski otroški muzej, je razpisal natečaj, namenjen otroškim muzejem z vsega sveta, skupina osmih otrok iz Slovenije pa je bila najboljša z delom Za mir, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Lizboni.
Konferenca Evropskega muzejskega foruma
15. 03. 2001 00.00
V hotelu Dobrava v Zrečah se je danes začela dvodnevna konferenca nacionalnih koordinatorjev Evropskega muzejskega foruma, na katero je povabljenih 31 nacionalnih koordinatorjev iz 25 držav. Udeležuje se je tudi predsednik Evropskega muzejskega foruma dr. J. Patrick Green. Konferenca je posvečena razpravi o novi strategiji in organiziranosti Evropskega muzejskega foruma ter zakonodaji na področju muzejev v evropskih državah.
Predstavitev knjige Zgodbe muzejskih predmetov
05. 03. 2001 00.00
V sejni dvorani Občine Šempeter-Vrtojba so predstavili knjigo Zgodbe muzejskih predmetov, ki jo je napisala profesorica zgodovine in publicistka Tea Černe. Delo, v katerem je zbran izbor replik in drugih predmetov iz slovenskih muzejev, je novost na slovenskem knjižnem trgu, saj na izviren način predstavlja slovensko kulturno dediščino. Ker ima vsak od opisanih eksponatov svojo zgodbo in zgodovino, so v knjigi predstavljeni tudi muzeji, v katerih predmete hranijo, posamezne pokrajine, iz katerih izhajajo, širše gledano pa tudi država, v kateri so zaživeli.
Je bil kralj Artur ruski princ?
14. 02. 2001 00.00
Legendarni kralj Artur, ena izmed glavnih zahodnoevropskih legend, je bil v resnici ruski princ, ki je v Anglijo prispel s svojimi vojščaki v skladu s sporazumom, ki ga je sklenil z rimskim cesarjem Markom Avrelijem, trdi ugledni britanski zgodovinar Howard Reed. Na osnovi dolgoletnih študij o kralju Arturju je Reed ugotovil, da je bil Artur starešina plemen, ki so živela v stepah sedanje južne Rusije. Plemena, znana po visokih in plavolasih konjenikih, so v začetku 2. st. pr.n.št. prodrla do Donave in se spopadla z rimskimi legijami. Po dolgih pogajanjih naj bi bojujoči se strani končno našli skupni jezik, tako da se je večina plavolasih konjenikov pridružila vojski rimskega cesarja. Šest tisoč Arturjevih vojakov naj bi leta 175 pr.n.št. dosegla britansko otočje.
Rihterjeva na Nizozemskem
13. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je na delovnem obisku na Nizozemskem, se je včeraj sestala s predsednico Zveze nizozemskih muzejev Annemarie Vels Heijn, s katero sta govorili o skupnem projektu izobraževanja Management v muzejih. Projekt se je začel izvajati pred dvema letoma in se bo zaključil v marcu, ko bo na Nizozemsko odpotovalo 15 slovenskih muzealcev. Projekt se je izkazal kot zelo uspešen, zato bodo predstavniki nizozemskih muzejev junija obiskali Slovenijo in se s slovenskimi kolegi dogovorili o nadaljnem sodelovanju.
Kobariški muzej v Galeriji Ars
13. 02. 2001 00.00
V torek, 13. februarja 2001 ob 19.30, bodo v Galeriji ARS na Čevljarski 2 odprli drugi zimski večer, na katerem se bo tokrat predstavil eden najmlajših in obenem eden najbolj zanimivih muzejev - Kobariški muzej. Tokratno predstavitev bosta obiskala tako ministrica za kulturo Andreja Rihter, kot tudi kobariški rojak in prejšnji minister za kulturo Jožef Školč.
Odmevna razstava Marjetice Potrč
09. 02. 2001 00.00
V slovitem newyorškem muzeju moderne umetnosti Solomon Guggenheim je bila sinoči otvoritev razstave slovenske umetnice Marjetice Potrč, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov. Marjetica Potrč je doslej prva slovenska umetnica z razstavo v omenjenem muzeju, prislužila pa si jo je kot dobitnica tretje bienalne nagrade Hugo Boss, ki jo je prejela novembra leta 2000. Poleg številnih newyorških ljubiteljev umetnosti so se otvoritve razstave, ki je bila prirejena skupaj z otvoritvijo razstave svetovne zbirke Guggenheimovih muzejev, udeležili predstavniki slovenske kulture, politike in gospodarstva v ZDA, med njimi veleposlanik Republike Slovenije pri ZN Ernest Petrič.
Nove publikacije Narodnega muzeja Slovenije
29. 01. 2001 00.00
Narodni muzej Slovenije je predstavil novi številki časopisa slovenskih muzejev Argo in knjigo muzejskega svetovalca dr. Matije Žagarja z naslovom Železarna na Dvoru ob Krki. Muzealci so obenem predstavili novosti na razstavi z naslovom Pevec ne bogat, al sloveč. Gre za razstavo Prešernovega originalnega pohištva, ki bo zaradi prenovitvenih del v Prešernovem spominskem muzeju v Kranju na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Večerno pomenkovanje v Galeriji Ars
24. 01. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Ars so v seriji predstavitev slovenskih muzejev sinoči podali osebno izkaznico celjskega Muzeja novejše zgodovine. Večera se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej na Slovenskem, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija.
Pomenkovanje o kulturni dediščini
23. 01. 2001 00.00
V galeriji Ars je v večeru celjskega Muzeja novejše zgodovine obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej pri nas, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija. Muzejski večeri bodo organizirani vsak torek okoli dvajsetega v mesecu.
V petek seja sveta za kulturo
13. 12. 2000 00.00
Svet za kulturo, posvetovalni organ vlade, se bo spet sestal v petek, 15. decembra ob 11. uri v sejni sobi vlade na Gregorčičevi 20. Najpomembnejša točka bo nadaljevanje obravnave predloga Nacionalnega kulturnega programa (NKP). Člani sveta, ki ga vodi Slavko Pregl, naj bi poleg tega podali predhodno mnenje o vlogah za pridobitev statusa društva in obravnavali predlog uredbe o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev.
Vizualna umetnost za slepe
05. 12. 2000 00.00
Mestni muzej v Bellunu na severu Italije je postal eden prvih muzejev, ki je pripravil razstavo vizualnih umetnosti, namenjeno slepim. Slikarsko umetnost bodo slepim predstavili z reprodukcijami, ki se jih bo mogoče dotakniti. Tridimenzionalne reprodukcije so ustvarili s pomočjo posebnega računalniškega programa, obiskovalci pa bodo lahko spotoma spoznavali umetnostno zgodovino s pomočjo posnetih vodnikov. Projekt je bellunski muzej izvedel s pomočjo Mednarodnega centra govoreče knjige (CLIP), organizacije, ki se že več kot 15 let trudi, da bi italijansko kulturno zgodovino približala slepim osebam. Ta organizacija je doslej na avdio kasete posnela že okoli 9000 knjig.
Rihterjeva prevzela posle
04. 12. 2000 00.00
Andreja Rihter je danes na Cankarjevi 5 od svojega predhodnika Rudija Šeliga prevzela posle ministrice za kulturo. Rihterjeva je minuli petek prisegla kot ministrica v novi vladi Janeza Drnovška in obenem kot prva ženska, ki bo vodila ta resor v samostojni Sloveniji. Pred njo so se zvrstili Andrej Capuder, Borut Šuklje, Sergij Peljhan, Janez Dular, Jožef Školč in Šeligo. Predhodnik je Rihterjevi zaželel "rahlo roko, globok pogled in veliko strpnosti, saj je slovenska kultura malo tudi kapriciozna deklica". Andreja Rihter, 43-letna zgodovinarka in sociologinja iz Celja, je zadnjih 14 let vodila Muzej novejše zgodovine Celje, bila pa je tudi predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in nacionalna korespondentka Evropskega muzejskega foruma.
Razstava o Etruščanih
26. 11. 2000 00.00
V beneški Palazzo Grassi je danes odprla vrata doslej največja razstava o Etruščanih. Do 1. julija 2001 si bodo lahko obiskovalci ogledali več kot 700 predmetov iz okrog 80 muzejev in zasebnih zbirk, med njimi dragocene grobne in uporabne predmete. Zavarovalno vrednost razstave organizatorji ocenjujejo na 500 milijonov nemških mark.
Andy Warhol in prvi avtomobil v muzeju St. Peterburga
05. 10. 2000 00.00
V več kot 200-letni zgodovini muzeja v St. Peterburgu je v njem prvič na ogled avtomobil. Gre za BMW M1, ki ga je poslikal slavni umetnik pop arta Andy Warhol (1928-1987). Na doslej največji razstavi o življenju in delu Andyja Warhola v Rusiji bo do 28. novembra na ogled več kot 80 njegovih del, predvsem slik iz iz obdobja med 1950 in sredino 80. letih. Direktor muzeja v St. Peterburgu Mihail Pjotrovski je ob odprtju razstave spomnil na slovanske korenine umetnika, čigar starši so v ZDA prišli iz Slovaške. "Andy Warhol bi bil navdušen, da eden največjih muzejev na svetu razstavlja njegovo umetnost," dejal direktor Andy Warhol Museum iz Pittsburgha Thomas Sokolowski. "Če kdo predstavlja ZDA in povojno generacijo, potem je to Andy Warhol. Noben drug umetnik ne izda več o svojem času kot on."
Dolga noč berlinskih muzejev
27. 08. 2000 00.00
V Berlinu je v noči na nedeljo potekala "dolga noč berlinskih muzejev", v okviru katere je bilo odprtih približno 100 berlinskih kulturnih ustanov, ki jih je obiskalo več deset tisoč ljudi. Muzeje in galerije v različnih delih berlinske prestolnice so povezovali avtobusi, ki so vozili do druge ure zjutraj. Največ ljudi je po ocenah prirediteljev obiskalo razstavo del sodobnih umetnikov v zgradbi nemškega parlamenta, v okviru katere si lahko ljudje tudi danes do 22. ure pod vodstvom ogledajo tudi veliko dvorano in prostore strank, ki sicer niso odprti za javnost. Številne kulturne ustanove so v "dolgi noči" sodelovale prvič, med njimi tudi najmlajši berlinski muzej Vitra design, ki so ga odprli julija.
Yoko Ono je jezna
18. 07. 2000 08.00
Yoko Ono, vdova britanskega pevca Johna Lennona, nekdanjega člana skupine The Beatles, ki so ga ubili leta 1980, je proti nekemu japonskemu podjetju vložila tožbo zaradi uporabe podobe njenega pokojnega moža na vozovnicah za metro, so poročali japonski mediji. Yoko Ono je na sodišču v Tokiu vložila tožbo proti družbi Teito Rapid Transit Authority, od katere zahteva umik spornih vozovnic iz obtoka in odškodnino v višini 13 milijonov jenov (120.000 dolarjev), so še poročali. Sporne vozovnice, na katerih je natisnjena podoba Johna Lennona, delo ameriškega slikarja Andyja Warhola, so izdali aprila ob priložnosti razstave tega umetnika v enem od tokijskih muzejev. Po besedah Lennonove vdove vozovnice predstavljajo kršitev njenih pravic do pevčeve podobe.
Razstava Inteligenca roke - od Picassa do Beuysa
13. 07. 2000 17.48
Na goriškem gradu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Inteligenca roke - od Picassa do Beuysa. Osnovna misel razstave je prikazati razvoj likovne umetnosti in nastajanje umetniškega dela skozi razvoj risbe. Gre za risbe velikih umetnikov od leta 1945 do leta 1999. Razstavljenih je več kot 140 risb več kot sto likovnikov. Kurator razstave dr. Peter Weimar je med velikane 20. stoletja v likovni umetnosti uvrstil tudi tri slovenske umetnike, in sicer Zorana Mušiča, Janeza Bernika in Andreja Jemca, ki so na razstavi prisotni s svojimi risbami. Razstava bo na ogled do 30. septembra.
DZ noveliral zakon o denacionalizaciji
13. 07. 2000 15.30
Državni zbor je podprl novelo zakona o denacionalizaciji po skrajšanem zakonodajnem postopku. Spremembe in dopolnitve zakona, kot je pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Nives Marinšek, pomenijo uskladitev z odločbo ustavnega sodišča oz. z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
Manifesta 3 uradno odprta
24. 06. 2000 16.19
Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v parku Tivoli v Ljubljani so opolnoči tudi uradno odprli evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3. O letošnji največji tovrstni likovni prireditvi v Evropi, na kateri se predstavlja 59 v glavnem še neuveljavljenih umetnikov mlajše generacije z različnih koncev celine, so umetnike, kustose, likovne kritike, novinarje in druge goste nagovorili predsednik nacionalnega odbora Manifeste 3 Jožef Školč, minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik mednarodnega odbora Manifeste 3 Henry Meyric Huges.
Muzealcem podelili Valvasorjeva odličja
18. 05. 2000 15.00
Na opoldanski slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani so ob mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, nagrajencem izročili najvišja muzejska odličja za leto 1999. Podeljuje jih Slovensko muzejsko društvo, ki mu trenutno predseduje Jože Hudales. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo na področju muzealstva je prejela Tanja Tomažič, Valvasorjeva priznanja za posebne dosežke pri uveljavljanju muzejske stroke doma in na tujem pa Koroški muzej z Raven na Koroškem in numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Častna Valvasorjeva priznanja so prejeli Taja Čepič, Boris Gregorka in dediči akademika Franceta Miheliča - Maja Dolanc, France Mihelič in Alenka Puhar.
Nagrada za Guggenheimov muzej
16. 05. 2000 18.13
<a href=http://www.guggenheim-bilbao.es/idioma.htm target=_new>Guggenheimov muzej</a> v španskem Bilbau je v Bonnu prejel nagrado za evropski muzej leta 2000. Žirija se je zanj odločila med 28 muzeji, odločitev pa je utemeljila z velikim številom obiskovalcev in skrbjo muzejskega osebja zanje. Muzej naj bi bil zgled, kako lahko kultura in umetnost vodita k ekonomskemu uspehu in zanimanju javnosti.
Valvasorjeva odličja muzealcem
12. 05. 2000 15.05
Slovensko muzejsko društvo bo tudi letos ob mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, podelilo najvišja muzejska odličja za leto 1999. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo na področju muzealstva bo prejela Tanja Tomažič, Valvasorjeva priznanja za posebne dosežke pri uveljavljanju muzejske stroke doma in na tujem pa Koroški muzej z Raven na Koroškem in numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Častna Valvasorjeva priznanja bodo prejeli Taja Čepič, Boris Gregorka in dediči akademika Franceta Miheliča - Maja Dolanc, France Mihelič in Alenka Puhar.
Velikonočni delavni čas muzejev
22. 04. 2000 09.43
V več kot sto muzejih po vsej Italiji bodo ta konec tedna, ki bo v znamenju velike noči, delovni čas podaljšali do 21. ure, je včeraj sporočil italijanski minister za kulturne spomenike.
Italijanski muzeji odprti tudi zvečer
16. 04. 2000 17.50
Italijanski državni muzeji bodo od danes naprej odprti do poznega večera. Tako bodo lahko obiskovalci že za veliko noč obiskali kakih 100 muzejev do 23. ure, je včeraj poročal italijanski časnik La Reppublica. Enako dolgo bodo odprte tudi galerije in arheološka najdišča. Italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri je dejala, da gre za revolucijo, ki bo model za vso Evropo.