na balkanu
Prevelika pričakovanja od pakta stabilnosti
09. 03. 2001 00.00
V senci nove krize na Balkanu, ki je izbruhnila na severu Makedonije ob meji s Kosovom, so se danes v Ljubljani srečali nacionalni koordinatorji Pakta stabilnosti za JV Evropo iz držav regije in njihovih sosed. Slovenija, kot je znano, v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, to je omizje demokratizacija in človekove pravice.
Nov incident ob meji z Makedonijo
07. 03. 2001 00.00
Ameriški vojaki sil KFOR so v današnjem streljanju blizu meje z Makedonijo ranili dva oborožena moška. Kot so sporočili ameriški pripadniki sil KFOR, je njihovo patruljo pri kosovski vasi Mijak blizu makedonske vasi Tanuševci, napadla skupina petih oboroženih moških. Vojaki KFOR so odgovorili na njihovo streljanje, pri tem pa ranili dva napadalca. Enega od ranjenih napadalcev so vojaki KFORja zasegli, drugi pa je z ostalimi pobegnil nazaj v Makedonijo. O narodnosti napadalcev KFOR ne poroča.
Kacin sprejel tržaškega župana
06. 03. 2001 00.00
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je danes v Ljubljani sprejel župana Trsta Ricarda Illya. Govorila sta o sodelovanju na lokalni, regionalni in državni ravni, širitvi Evropske unije ter izgradnji prometnih povezav, pa tudi o pozitivnih odmevih na nedavno sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Razmere na severu Makedonije se umirjajo
05. 03. 2001 00.00
Po pritisku Združenih držav na skupino oboroženih Albancev, se razmere na severu Makedonije umirjajo. Po hudih spopadih je na kosovsko makedonski meji mirno, številni uporniki pa so odvrgli uniforme in orožje in se umaknili na Kosovo.
Albanci nezadovoljni tudi v Črni gori
04. 03. 2001 00.00
Predsednik Demokratske zveze Albancev v Črni gori in republiški poslanec Mehmet Bardhi je za beograjski Glas javnosti dejal, da ni zadovoljen s položajem Albancev v tej republiki in da je albansko vprašanje "eno največjih nerešenih vprašanj na Balkanu".
Ministri o južni evropski meji
03. 03. 2001 00.00
Varnostni vidiki, zlasti vse bolj pereča problematika organiziranega kriminala ter ilegalnih migracij, vzpostavljanje schengenskih standardov na prihodnji evropski južni meji ter medsebojno sodelovanje in pomoč, kar zadeva varnostna vprašanja, so bili osrednji poudarki pogovorov notranjih ministrov Nemčije in Italije, Otta Schilyja in Enza Bianca, s slovenskim kolegom in gostiteljem, notranjim ministrom Radom Bohincem. Vsi trije ministri so izrazili zadovoljstvo nad zelo uspešnimi in konstruktivnimi pogovori, ki so potekali "v evropskem duhu". Strinjali so se, da je stvar slovenske evropske kredibilnosti, da vzpostavi schengenske standarde na prihodnji južni evropski meji, vendar tega ne more narediti sama, temveč potrebuje pomoč in sodelovanje tako znotraj EU kot tudi držav članic.
Zaostrovanje razmer v Makedoniji
01. 03. 2001 00.00
V Makedoniji se razmere nevarno zaostrujejo. Po zadnjih dneh spopadov med makedonsko vojsko in oboroženimi Albanci, naj bi makedonska vlada v prihodnjih dneh dala upornikom ultimat. V strahu pred novim kriznim žariščem je zveza Nato pozvala vlado v Skopju naj ne izvede oborožene akcije proti albanskim upornikom.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom
27. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj
27. 02. 2001 00.00
Madžarska je lani v trgovanju s tujimi državami zabeležila primanjkljaj v višini 3,98 milijarde dolarjev. Izvozila je za 28 milijard dolarjev blaga, uvozila pa za 32 milijard dolarjev. Samo uvoz v sektorju energetike je prispeval k 890 milijonov dolarjev velikemu primanjkljaju. Trgovanje z državami Evropske unije obsega 75 odstotkov celotnega madžarskega izvoza in 58 odstotkov državnega uvoza. Največji zunanjetrgovinski partner Madžarske je bila lani Nemčija, kamor Madžarska izvaža 37 odstotkov vsega izvoženega blaga, od tam pa uvozi za skoraj 25 odstotkov vsega uvoženega blaga. Kot sporočajo z madžarskega zunanjega ministrstva, si Madžarska v prihodnje želi več izvažati v države na Balkanu, na območju Jugovzhodne Evrope in v Rusijo. Možnost uspešnega trgovanja v prihodnosti pa za Madžarsko predstavljajo tudi države pogodbenice Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini
Powell na sedežu zveze NATO
27. 02. 2001 00.00
Na sedežu zveze NATO v Bruslju se je dopoldne začelo zasedanje zunanjih ministrov devetnajsterice, ki se ga prvič udeležuje novi šef ameriške diplomacije Colin Powell. Osrednji namen tega izrednega zasedanja, sklicanega skoraj tri mesece pred rednim spomladanskim zasedanjem v maju, je prav srečanje s Powellom.
195144ukanović na obisku v Belgiji
26. 02. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović, ki je danes začel dvodnevni obisk v Belgiji, je v govoru v Centru za študije evropske politike v Bruslju menil, da bi morale ZDA in Evropska unija podpreti neodvisnost Črne gore, saj naj bi to prispevalo k stabilnosti na Balkanu.
Koštunica na Slovaškem
26. 02. 2001 00.00
Po današnjih pogovorih s slovaškim kolegom Rudolfom Schusterjem v Bratislavi je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izjavil, da je ZR Jugoslavija v današnjih okoliščinah ključ do miru in stabilnosti na Balkanu, medtem ko je Schuster obsodil delovanje albanskih skrajnežev na jugu Srbije. Po njegovih besedah se Slovaška zavzema za dosledno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu. Državi sta podpisali tudi več dvostranskih sporazumov.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Fischer na obisku v ZDA
21. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je kot prvega obiskovalca iz tujine po nastopu položaja v Washingtonu sprejel nemškega kolega Joschko Fischerja, s katerim sta govorila predvsem o vprašanjih, ki se tičejo transatlantskega zavezništva. Med temi so vprašanje ameriške protiraketne obrambe (NMD), sodelovanje na Balkanu in evropske enote za hitro posredovanje. Powell in Fischer sta se dotaknila tudi problema Iraka, ki je pretekli teden prestal bombardiranje ameriških in britanskih letal. Powell je glede ameriškega sodelovanja v mirovnih misijah na Balkanu in in NMD ponovno deloval pomirljivo in zagotovil, da ZDA ne bodo samovoljno ukrepale brez posvetovanja z zavezniki.
Drnovšek končuje obisk v Italiji
20. 02. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je imel včeraj v Rimu neformalno srečanje s prejšnjim predsednikom italijanske vlade in vodjo stranke Levih demokratov Massimom D'Alemo. V zelo prijateljskem vzdušju sta govorila o aktualnih razmerah v Italiji, Evropi in na Balkanu, D'Alema pa je tudi pojasnil svoje poglede na možne izide parlamentarnih volitev, ki bodo v Italiji predvidoma maja.
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
KFOR prijel šest osumljencev napada
17. 02. 2001 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu KFOR so po včerajšnjem napadu na srbski konvoj blizu Podujeva, v katerem je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 43 pa jih je bilo ranjenih, prijeli šest osumljencev. Jugoslovanska vlada je od Varnostnega sveta ZN zahtevala, naj skliče izredno sejo, na kateri bodo obsodili napad in sprejeli ukrepe proti nasilju. Kot je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, je jugoslovanska vlada pozvala sile KFOR in misije ZN na Kosovu (UNMIK), naj se na napad odzovejo v skladu z resolucijo 1244 ZN in zagotovijo temeljne človekove pravice in varnost vseh ljudi, ki živijo v pokrajini.
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Putin in Drnovšek v St. Antonu
11. 02. 2001 00.00
Rusija in Slovenija imata v gospodarskem sodelovanju velike možnosti in rezerve, sta se na včerajšnjem srečanju v tirolskem St. Christophu strinjala ruski predsednik Vladimir Putin in slovenski premier Janez Drnovšek. Kot je poudaril Putin, so odnosi med državama v preteklih letih doživeli določen padec, tako na gospodarski kot politični ravni, vendar pa sta s slovenskim premierom včeraj z zadovoljstvom ugotovila, da sta nedaven obisk predsednika dume Genadija Seleznjova v Sloveniji in delo medvladne komisije za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje dala dober zagon za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med državama. Sicer pa je Putin sprejel vabilo na obisk v Slovenijo, Drnovška pa je povabil na obisk v Moskvo.
Danski policisti okusili novinarsko delo
09. 02. 2001 00.00
Danski policisti so popolnoma sami sestavili četrtkovo izdajo koebenhavnskega dnevnika Aktuel, ki je bila namenjena različnim vidikom policijskega dela na Danskem in v tujini. Navadni policisti, inšpektorji, komisarji in načelniki so po svoje napisali članke na različne teme, od prometnih nesreč, trgovine z mamili, vprašanja beguncev pa do vsakovrstnega kriminala. Policisti so se lotili tudi mednarodnih tem, kot so izraelske volitve, oblikovanje palestinske policije, heroinska pot na Balkanu, opijska naveza na Tajskem in nevarnosti organiziranega kriminala v vzhodni Evropi. Da bi, kot pravijo, dokazali, da jim ne gre po glavi le vzdrževanje reda in miru, se možje v modrem niso izognili niti kulturnim in športnim stranem, razvedrilu in televizijskem sporedu. Načelnik koebenhavnske policije je po prestani nalogi povedal: "Včasih se nam zdi, da nas novinarji brez razloga napadajo, vendar jih sedaj bolje razumemo. Na nas pritiskajo, ker članke pišejo pod stalnim pritiskom in morajo do podatkov priti takoj."
Kosovo mora ostati del ZRJ
07. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je danes v okviru tridnevnega obiska na Balkanu pripotoval v Beograd, je znova poudaril, da Moskva vztraja na tem, da Kosovo, ki je trenutno pod upravo Združenih narodov in mednarodnih mirovnih sil KFOR, ostane del ZR Jugoslavije. Sergejev in njegov jugoslovanski kolega Slobodan Krapović sta podpisala sporazum o vojaškem sodelovanju med državama, ki predvideva nadaljevanje vojaško-tehničnega sodelovanja.
Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Varnostna konferenca v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Protiraketna obramba, kriza na Balkanu, evropska obrambna identiteta in širitev zveze Nato so najpomembnejše naloge zaveznikov v bližnji prihodnosti, je v svojem govoru na 37. Varnostni konferenci v Münchnu dejal novi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in ob tem izrazil podporo ameriškemu načrtu izgradnje protiraketnega ščita.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Slovenija pripravljena na članstvo v zvezi Nato
03. 02. 2001 00.00
O tem, kdo naj bodo nove članice zveze Nato, oziroma ali naj se zavezništvo sploh širi, ne smejo odločati nečlanice zavezništva, niti to vprašanje ne sme biti predmet zakulisnih dogovarjanj, temveč je ključno izpolnjevanje pogojev za članstvo in konkreten prispevek države k varnosti zveze Nato, je v svojem govoru na 37. mednarodni konferenci o varnostni politiki v Münchnu poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Dodal je, da bo Slovenija ob vrhu zavezništva v Pragi oktobra prihodnje leto pripravljena, kot je bila pripravljena že leta 1997 v Madridu. Članstvo v zvezi Nato ni le slovenski politični cilj, temveč uživa podporo širše javnosti in večine političnih strank v državi. Slovenija se na članstvo pripravlja, je dejal Rupel in pojasnil, da je vlada nacionalno strategijo vključevanja v Nato sprejela že februarja 1998.