na balkanu
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
Srečanje Drnovška in Koštunice
28. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek se je ob robu 31. Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu prvič po spremembi režima v Beogradu oktobra lani, srečal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. V pogovoru, ki je potekal v pozitivnem vzdušju, sta govorila o poglobitvi odnosov med državama, srečanje pa oba izpostavila kot začetek novega obdobja v teh odnosih. Izmenjala sta si vabila za obisk v Ljubljani oziroma v Beogradu in izrazila željo, da se bosta prihodnjič srečala v kateri od omenjenih prestolnic.
Drnovšek v Davosu
28. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek danes nadaljuje obisk v švicarskem Davosu, kjer se od petka udeležuje Svetovnega gospodarskega foruma. Po vrsti včerajšnjih dvostranskih pogovorov bo premier popoldne sodeloval na razpravi o obnovi in stabilnosti na Balkanu, po kateri se bo predvidoma srečal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Premiera v Davosu spremlja finančni minister Tone Rop.
Svetovni ekonomski forum
26. 01. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je odpotoval v švicarski Davos na 31. Svetovni gospodarski forum, ki se je začel v četrtek. Spremlja ga minister za finance Tone Rop. Drnovšek in Rop naj bi se v soboto predvidoma srečala z danskim in norveškim predsednikom vlade Rasmussenom in Stoltenbergom ter s hrvaškim predsednikom Mesičem, v nedeljo pa bo Drnovšek sodeloval v razpravi o obnovi in stabilnosti na Balkanu.
Začetek Svetovnega gospodarskega foruma
25. 01. 2001 00.00
Danes se je v Davosu začel 31. Svetovni gospodarski forum. Osrednja tema letošnjega šestdnevnega foruma je Ohranjanje gospodarske rasti in premostitev razlik: okvir za našo globalno prihodnost. Približno 3200 politikov, gospodarstvenikov in akademikov bo med drugim razpravljalo o možnostih zmanjševanja razlik med bogatimi in revnimi državami. V Davos bosta jutri odpotovala tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za finance Anton Rop.
Djukanović za referendum o neodvisnosti
25. 01. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanovič je danes v Podgorici napovedal, da bo referendum o neodvisnosti Črne gore razpisal po parlamentarnih volitvah v tej jugoslovanski republiki, ki so napovedane za 22. april. Po referendumu naj bi nato predčasno volili tudi novega črnogorskega predsednika, je še dodal 195144ukanović.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
ZRJ in Albanija obnovili diplomatske odnose
19. 01. 2001 00.00
ZRJ in Albanija sta v sredo izmenjali diplomatski noti in s tem obnovili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1999 med krizo na Kosovu. ZRJ je prekinila diplomatske odnose z Albanijo aprila 1999 zaradi podpore Tirane letalskim napadom zveze NATO na ZRJ in krize na Kosovu.
Kacin sprejel iranskega predstavnika
17. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.
Moskva za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu
17. 01. 2001 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Moskvi po srečanju s svojim jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem zavzel za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu med zvezo NATO in nekdanjim jugoslovanskim vodstvom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Poudaril je, da je oblikovanje novega sporazuma o namestitvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu nujno potrebno.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Dante po Pandurjevo
11. 01. 2001 00.00
Dvajsetega januarja 2001 se bo zvečer ob 20. uri dvignil zastor v dvorani hamburškega gledališča Thalia in čez oder bo stekla uprizoritev z naslovom "Inferno. The Book of the Soul" Mariborčana Tomaža Pandurja po Dantejevi Božanski komediji in z glasbo Gorana Bregovića.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
Skrb za zdravje Natovih vojakov
05. 01. 2001 00.00
V Evropi vlada vse večja zaskrbljenost v zvezi z zdravjem vojakov, ki so bili udeleženi v Natovih operacijah na Balkanu.
Pentagon zavrnil zahtevo Italije
05. 01. 2001 00.00
Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj zavrnilo zahtevo Italije po uvedbi moratorija na uporabo streliva z osiromašenim uranom , češ da ni dokazov o kaki povezavi med tem strelivom in levkemijo ali drugimi zdravstvenimi problemi pri vojakih, ki so služili na Balkanu. Povečano zaskrbljenost zaradi primerov raka pri vojakih so izrazili tudi predstavniki drugih evropskih držav, katerih vojaki so služili na Balkanu.
Češki pilot umrl za levkemijo
04. 01. 2001 00.00
Dosedanje diskusije o uporabi streliva z osiromašenim uranom med akcijami zveze NATO na Balkanu je danes še dodatno razburkala smrt češkega pilota helikopterja Michala Martinaka, ki je pred letom dni - po vrnitvi iz akcije v Bosni in Hercegovini - umrl za levkemijo, je sporočil praški dnevnik Mlada fronta danes.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Krška papirnica izpolnjuje letni plan
31. 12. 2000 00.00
Med redkimi slovenskimi tovarnami, kjer se stroji ne bodo ustavili niti v novoletni noči, bo krška papirnica. Tisočlanski kolektiv podjetja Vipap Videm Krško zaključuje letošnje leto s proizvedenimi 270.000 tonami celuloze in papirja, kar je v skladu z letnim planom, toliko pa je tovarna skupno proizvedla tudi pred desetletjem oziroma v svojih najboljših časih. Tudi po poslovni plati se obeta uspešen zaključek leta: ob načrtovani letni realizaciji v višini 232 milijonov mark so v prvih enajstih mesecih dosegli 220 milijonov mark. Občutno nad finančnim planom bo po besedah Petra Drakuliča, referenta za stike z javnostmi, tudi letošnji dobiček.
Na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum
30. 12. 2000 00.00
Srbske oblasti in oboroženi albanski gverilci so v dolini Preševa na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum. Sprti strani sta se obvezali za vzpostavitev premirja in začetek pogajanj. Glede na usodo podpisanih sporazumov v vojnah na Balkanu malokdo verjame, da bo najnovejši mirovni sporazum obveljal. Kot posrednik med Srbi in Albanci so sodelovali visoki častniki NATA. Sporazum predvideva takojšno zaustavitev vseh vojaških akcij, umik cestnih zapor na obeh straneh in začetek pogajanj. Jugoslovanska vojska je zagrozila, da bo posredovala, če gverilci ne bodo spoštovali sporazuma.