na hrvaškem
Grizold na Hrvaškem
05. 03. 2001 00.00
Slovenski obrambni minister Anton Grizold se bo na povabilo hrvaškega kolega Joza Radoša mudil na uradnem obisku na Hrvaškem. Grizold se bo srečal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem, namestnikom predsednika vlade Goranom Graničem ter predsednico parlamentarnega odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost 195144urđo Adlešič.
Western Wireless International tretji GSM operater
01. 03. 2001 00.00
Vlada je sprejela besedilo javnega razpisa, s katerim bo podelila koncesijo za uporabo prihajajoče tretje generacije mobilnih storitev, sicer znanih pod kratico UMTS. Spodnja cenovna meja, ki jo mora za
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Interevropa je poslovala uspešno
27. 02. 2001 00.00
Po nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih je koprska Intereuropa lani ob višji prodaji, ta je znašala 27,4 milijarde tolarjev, ustvarila 1,7 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 15 odstotkov manj kot leto prej. Član uprave in namestnik predsednika uprave Intereurope Radovan Vrabec je ocenil, da je bilo minulo poslovno leto uspešno z izjemo poslovanja na področju transporta, kjer je Intereuropa beležila izgubo predvsem zaradi rasti cen goriv.
Ponarejene diplome na Hrvaškem
24. 02. 2001 00.00
Konec leta 1998 je uslužbenka hrvaškega Ministrstva za finance pri pregledovanju delovnih dokumentov odkrila, da ima osem zaposlenih v davčni upravi ponarejene diplome Pravne fakultete v Zagrebu. Tedanja HDZ-jeva vlada je afero prikrila, dokler se dve leti pozneje do papirjev ni dokopal novinar Hrvoje Appelt in zgodbo objavil. Proti lažnim diplomantom je bila vložena kazenska ovadba. Objava zgodbe je sprožila plaz drugih primerov ponarejenih diplom ter korupcije na zagrebški univerzi. Novinarji so s ponarejenimi diplomami odkrili županjo, profesorico matematike, sedem carinikov, vodjo saborske straže in 19-letnega kirurga, ki je s ponarejeno diplomo leto dni delal v eni od zagrebških bolnišnic.
Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Mesić o vstopu v EU
21. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Dunaju dejal, da je Hrvaška od začetka reform pred letom dni spremenila številne zakone, da bi lahko čimprej pristopila k Evropski uniji. Po mnenju Mesića sprejemanje zakonov ni dovolj, zakone je potrebno tudi uresničevati. Nacionalistične demonstracije preteklih tednov v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, osumljenemu vojnih zločinov, po Mesićevih besedah ne bodo ogrozile reform.
Izžrebali rokometne pare za EP 2002
20. 02. 2001 00.00
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali pare odločilnih srečanj za nastop na evropskem prvenstvu na Švedskem leta 2002. Nastop na Švedskem so si že zagotovile Švedska, Rusija, Španija, Francija in Slovenija, pet najbolje uvrščenih reprezentanc z lanskega zaključnega turnirja na Hrvaškem.
Srečanje Bohinca in Lučina
17. 02. 2001 00.00
Slovenski minister za notranje zadeve Rado Bohinc se je včeraj v Krapinskih toplicah na Hrvaškem na neformalnem srečanju sestal s hrvaškim notranjim ministrom Šimetom Lučinom. Govorila sta o vzpostavljanju ustreznih pogojev, s katerimi bi Hrvaška postala tretja varna država v pravem pomenu, predvsem v smislu priprave ustrezne azilne zakonodaje ter vzpostavitve nastanitvenih centrov za tujce ob meji s Slovenijo. Glavna tema pogovorov pa je bilo oblikovanje pobude za tesnejše sodelovanje posameznih držav oziroma EU v boju zoper nelegalne migracije in vzpostavljanju schengenske meje v Sloveniji.
Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu
16. 02. 2001 00.00
Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.
Hrvaški sabor o primeru generala Norca
14. 02. 2001 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.
Rupel o položaju Slovencev na Hrvaškem
13. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes v Ljubljani sestal s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, s katerimi se je pogovarjal tudi o dvostranskih odnosih med državama. Po njegovih besedah sta osrednja problema s katerima se trenutno srečujejo Slovenci na Hrvaškem finančne težave in neurejen status slovenskih državljanov na Hrvaškem. Kljub temu pa lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo "pozitivno spremembo".
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Preiskava eksplozije v Zagrebu
02. 02. 2001 00.00
Zagrebška policija je uvedla preiskavo proti za zdaj še neznanemu storilcu, ki je podtaknil bombo na partizansko grobnico narodnih herojev na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Vodja zagrebške policije Ivan Babić je povedal, da so proti neznanemu storilci na pristojnemu organu vložili kazensko ovadbo.
Kongres o prostovoljstvu
02. 02. 2001 00.00
Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva (SF) prireja tretji slovenski kongres prostovoljstva z naslovom Vloga prostovoljcev in nevladnih organizacij pri zmanjševanju posledic revščine, ki se je zjutraj začel v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, zaključil pa se bo jutri. Letos ima dogodek, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, še posebno težo, saj je OZN leto 2001 razglasila za Mednarodno leto prostovoljstva. Slavnostni govornik, predsednik Kučan, se je na začetku kongresa prostovoljcem v imenu države zahvalil za opravljeno delo, za zavzetost in za človeško toplino, ki so jo razdajali drugim. V govoru se je med drugim dotaknil tudi problema socialne izključenosti, pri čemer je opozoril, da postaja begunstvo v zadnjem desetletju vse bolj pomemben vidik te izključenosti.
Styria večinska lastnica Večernjega lista
02. 02. 2001 00.00
Avstrijska medijska hiša Styria je postala večinski lastnik največjega hrvaškega časnika Večernji list. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu povedal predsednik uprave Styrie Horst Pirker, bodo v dveh tednih za 98-odstotni lastniški delež v Večernjem listu plačali 25,9 milijona evrov. Po Pirkerjevih besedah bo Večernji list tudi v prihodnje ostal največji in najpomembnejši časnik na Hrvaškem. Prav tako pa novi lastniki ne nameravajo vplivati na delo novinarjev, ki naj bi svoje delo opravljali tako kot doslej. Avstrijska medijska hiša je hotela Večernji list kupiti že aprila lani, vendar ji to ni uspelo zaradi nejasnega privatizacijskega statusa hrvaške medijske hiše. Nakupa ni mogla izpeljati, saj je hrvaško trgovinsko sodišče maja začasno prepovedalo prodajo delnic časopisa. Trgovinsko sodišče je prepoved odpravilo decembra lani in s tem omogočilo trgovanje z delnicami Večernjega lista. Styria, ki je tretja največja avstrijska medijska hiša, želi svoje poslovanje tudi v prihodnje širiti predvsem v regijo jugovzhodne Evrope.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke
29. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.
Autocommerce tudi v turizmu
29. 01. 2001 00.00
Ljubljanska družba Autocommerce med številnim področji, na katerih je dejavna, vidi veliko priložnost nadaljnjega razvoja tudi v turizmu. Turistična agencija Emona Globotur, ki jo je Autocommerce globoko zadolženo kupil leta 1997, je sanirana, vse obveznosti so poravnave, možnosti razvoja pa se kažejo predvsem na hrvaškem trgu. Ker se zavedajo tudi pomena jugoslovanskega trga za slovensko gospodarstvo, bodo konec februarja skupaj s Slovensko turistično organizacijo peljali v Beograd predstavnike slovenskih turističnih podjetij. Zelo uspešno pa je tudi drugo Autocomerceovo turistično podjetje Kompas Magistrat, pod katerega okriljem delujejo hotel Austrotel, motel Medno in restavracija Rotovž, so predstavniki Autocommerca povedali na današnji novinarski konferenci.
Obratovanje v Steklarni Rogaška
28. 01. 2001 00.00
V Steklarni Rogaška je začela redno obratovati prva linija za poliranje kristalnih izdelkov, ki so jo obnovili po požaru pred tednom dni. V prihodnjih dneh bodo linijo še razširili. Z njo ter z nadomestnimi zmogljivostmi v Kozjem in na Hrvaškem pa lahko že sproti polirajo približno polovico vseh steklarskih izdelkov.
Večje zaupanje v hrvaške banke
28. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.
GZS pomaga Steklarni Rogaška
25. 01. 2001 00.00
Po nedavnem požaru v Steklarni Rogaška v Rogaški Slatini, ki je v soboto, 20. januarja, izbruhnil v obratu kislinske polirnice, je vodstvo steklarne zaprosilo Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) za pomoč pri urejanju postopkov s hrvaškimi oblastmi. Steklarna se namreč dogovarja za začasno finaliziranje svojih izdelkov v hrvaških podjetjih v Kutini in Vrgovcu, proizvodi iz teh dveh podjetij pa bodo v celoti namenjeni izvozu. Predsednik GZS, Jožko Čuk, se je zato povezal s predsednikom Gospodarske zbornice Hrvaške Nadanom Vidoševićem in ga prosil, da pri pristojnih hrvaških oblasteh poskuša doseči poenostavljanje postopkov urejanja dokumentov in transporta proizvodov Steklarne Rogaška na Hrvaškem. Na GZS upajo, da pristojni hrvaški organi ne bodo ovirali prostega pretoka tega blaga čez mejo.
Razstava Fulvie Zudič
24. 01. 2001 00.00
V galeriji Krka v Zdravilišču Strunjan bodo danes odprli razstavo akademske slikarke Fulvie Zudič iz Parecaga, ki pripada mlajši generaciji primorskih likovnikov. Do 28. februarja bodo na ogled njene slike iz najnovejšega cikla Piranske dame, ki predstavljajo svojsko simbiozo njenega dosedanjega slikarskega dela in ustvarjanja v keramiki.
Srečanje Kacina in Mičunovića
23. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.
Duran Duran v Zagrebu
17. 01. 2001 00.00
Hrvaški ljubitelji pop glasbe si bodo lahko 27. januarja v Domu športov v Zagrebu ogledali nastop britanske skupine Duran Duran s karizmatičnim pevcem Simonom Le Bonom na čelu. Skupina se je na svetovno turnejo podala po izidu najnovejšega albuma Pop Trash. Gre za eno največjih pop-skupin vseh časov, ki bo po britanski in ameriški turneji nastopila tudi na Hrvaškem. Kot predskupina bo nastopila hrvaška zasedba Flare.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Somaševanje Bozanića in Rodeta
14. 01. 2001 00.00
Prvi pastir cerkve na Hrvaškem - zagrebški nadškof in metropolit Josip Bozanić - je ob sklepu že 13. tradicionalne prireditve Božičnih dnevov hrvaških katoličanov v Sloveniji v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta vodil praznično bogoslužje.
Turistična pričakovanja Hrvaške
12. 01. 2001 00.00
Hrvaška letos pričakuje 7,5 milijona turistov, 43 milijonov nočitev in okrog štiri milijarde ameriških dolarjev turističnega prihodka. Kot so povedali predstavniki Hrvaškega turističnega združenja na turističnem sejmu v Utrechtu na Nizozemskem, naj bi letošnji osnovni cilj hrvaškega turizma bilo desetodstotno povečanje prihodka in števila turistov v primerjavi z lanskim letom.
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.