na hrvaškem
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
Tretji mobilni operater na Hrvaškem
28. 11. 2000 00.00
Hrvaška naj bi v prvem četrtletju leta 2001 objavila razpis za tretjega hrvaškega mobilnega operaterja, v zadnjem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi objavila tudi razpis za podelitev licenc za tretjo generacijo mobilne telefonije (UMTS), je povedal eden izmed višjih uslužbencev hrvaškega ministrstva za telekomunikacije, ki ni želel biti imenovan.
Na Bledu odkrili spominsko obeležje
25. 11. 2000 00.00
V spomin na švedskega krajinskega arhitekta Carla Gustava Svenssona, ki je konec prejšnjega stoletja zasnoval in zasadil osrednji park okoli sedeža sedanje občine na Bledu, so dopoldne v blejskem parku na Cesti svobode blizu hotela Park odkrili spominsko obeležje. Po odkritju obeležja je bila v hotelu Jelovica okrogla miza z naslovom Blejski parki nekoč, danes in jutri.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Kacin sprejel Davida Allina
20. 11. 2000 00.00
Nekdanji predsednik odbora DZ za mednarodne odnose, poslanec Jelko Kacin, je danes sprejel namestnika direktorja oddelka za jugovzhodno Evropo na kanadskem zunanjem ministrstvu Davida Allina, pristojnega za Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Allina je zanimala predvsem slovenska ocena političnih sprememb v državah jugovzhodne Evrope po volitvah, in sicer v BiH, na Hrvaškem in v ZRJ. Zanimalo ga je tudi, kakšna bo nova slovenska vlada glede na napovedano zmanjševanje
Ukrepi slovenske in hrvaške policije
20. 11. 2000 00.00
Predstavniki slovenske in hrvaške policije so v Zagrebu govorili o dodatnih ukrepih v boju proti valu ilegalnih migracij. Samo letos se je število ilegalcev povečalo za več kot 100 odstotkov, največ pa jih v Slovenijo prihaja prav iz Hrvaške.
Slovenska škofovska konferenca
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani poteka dvodnevno sedmo plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference, ki se ga poleg slovenskih škofov udeležujejo tudi predstavniki škofovskih konferenc sosednjih držav, iz Hrvaške zadarski nadškof Ivan Prenđa, iz Madžarske pecski škof Mihaly Mayer, iz Italije pa tržaški škof Eugenio Ravignani. Celovško-krški škof Egon Kapellari se je že poslovil.
Madžar v Ljudskem vrtu
14. 11. 2000 00.00
Moštvo Maribora Pivovarne Laško je okrepil 26-letni madžarski nogometaš Barnabas Sztipanovics. Novi napadalec vijoličastih naj bi pripomogel k povratku državnega prvaka na vrh prvenstvene lestvice. Mariborčani imajo po 17. krogih tekmo manj in osem točk zaostanka za Olimpijo.
Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji
11. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je za novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji imenoval Celestina Sardelića, so potrdili v uradu hrvaškega predsednika. Sardelić bo na položaju nasledil Ivico Maštruka, ki je bil skupaj s 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli z 31. oktobrom razrešen s položaja. Kdaj bo Sardelić prevzel dolžnosti v Ljubljani, še ni znano, do njegovega prihoda pa bo hrvaško veleposlaništvo vodil odpravnik poslov.
Volitve v BiH
11. 11. 2000 00.00
V BiH potekajo tretje splošne volitve od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995. Nekaj več kot dva milijona volilnih upravičencev bo med 6000 kandidati iz 44 političnih strank, ene koalicije, treh list neodvisnih kandidatov ter šestimi neodvisnimi kandidati volilo poslance na vseh ravneh, v Republiki srbski pa bodo volili še predsednika in podpredsednika. V Srebrenici bodo potekale še občinske volitve, ki jih aprila niso izvedli, ker se do takrat še ni oblikovala občinska skupščina.
Bručan na obisku v Zagrebu
10. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za zdravstvo, ki jo vodi minister Andrej Bručan, se na povabilo hrvaške ministrice za zdravstvo Ane Stavljenič Rukavina mudi na enodnevnem delovnem obisku v Zagrebu. Na željo slovenske strani so govorili tudi o možnostih zdravljenja hrvaških državljanov z območja hrvaške Istre v izolski bolnišnici. Ta je bila namreč predvidena kot bolnišnica, ki bo pokrivala potrebe po bolnišničnem zdravljenju tudi tega dela Istre.
Robertson poziva k spremembam
10. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v danes objavljenem odprtem pismu volilne upravičence v Bosni in Hercegovini pozval, naj na sobotnih splošnih volitvah glasujejo za spremembe in s tem pokopljejo nacionalistično politiko iz preteklosti.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
Ustavne spremembe na Hrvaškem
10. 11. 2000 00.00
Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.
Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.
Zajeli ladjo z ilegalnimi priseljenci
08. 11. 2000 00.00
Ladjo z 877 ilegalnimi priseljenci na krovu je včeraj po 17 urah brezupne plovbe v hudem neurju naplavilo pred italijansko obalo Jadranskega morja. Italijanska obalna straža je potrdila, da so ladjo pod ukrajinsko zastavo z vlačilci uspešno pripeljali v Otrantsko pristanišče. Po poročanju hrvaškega časnika Večernji list pa naj bi se na hrvaškem delu Jadrana utopilo šest domnevnih ilegalnih priseljencev iz Turčije in njihov hrvaški vodič. Prav tako naj bi bili namenjeni v Italijo.
Celjskim mesninam certifikat kakovosti
08. 11. 2000 00.00
Celjske mesnine, ki so v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarile približno tri milijarde prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so za vso svojo dejavnost prejele certifikat kakovosti ISO 9001. Kot poudarja direktor družbe Izidor Krivec, to pomeni, da so v proizvodnjo in predelavo mesa uvedli kontrolo kritičnih točk, ter da sledijo evropskih veterinarskim standardom. Celjani so tudi končali novo klavnico za zakol živine, ki omogoča zakol 30 glav goveda ter do 130 prašičev na uro. V to investicijo so vložili dobre štiri milijone nemških mark.
Tominec zamenjal Jerasa
07. 11. 2000 00.00
Predsedstvo Rokometne zveze Slovenije (RZS) je na današnji seji v Ljubljani sprejelo ponujeni odstop selektorja moške reprezentance Leopolda Jerasa in na njegovo mesto imenovalo Matjaža Tominca, trenerja Borbe iz Luzerna.
Poslovanje skupine Intereuropa
07. 11. 2000 00.00
Skupina Intereuropa je v devetih mesecih poslovala uspešno in presegla večino zastavljenih ciljev. To velja tako za matično družbo Intereuropa, kot za povezane družbe. Skupina Intereuropa je v devetih mesecih ustvarila za 23 odstotkov več prihodkov iz poslovanja kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček znaša 1,5 milijarde tolarjev, celotni dobiček pa 2,1 milijarde tolarjev. Po prevzemu celjske družbe STC je Intereuropa začela postopke za odkup preostalih deležev v povezanih družbah na Hrvaškem. Medtem pa sklenila odkup družbe Intereuropa Split in postala njen 100-odstotni lastnik.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Srečanje slovenskih in hrvaških policistov
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bo jutri mudila skupina ekspertov slovenske policije za tujce in mejne zadeve, ki se bo srečala s hrvaškimi kolegi, so potrdili v generalni policijski upravi. Srečanje je posledica pisem, ki sta si jih v zadnjem času izmenjala generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in njegov hrvaški kolega Vladimir Faber in katerih vsebina se nanaša na problematiko ilegalnih migracij na skupni hrvaško-slovenski meji.
Odkrili Tuđmanov skriti račun
05. 11. 2000 00.00
Irska policija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila, v kateri irski banki je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman na tajnem računu skril sto milijonov funtov, ukradenih od prodaje Hrvaških telekomunikacij nemškemu podjetju Deutsche Telekom. Detektivi posebnega oddelka irske policije za finančni kriminal in prevare so opravili razgovore z uslužbenci osrednje irske banke, da bi odkrili tajni račun Franja Tuđmana. Hrvaške oblasti od irske policije niso uradno zahtevale, da sproži preiskavo, vendar je irska policija to storila na lastno odločitev potem, ko je prejšnji mesec dobila podatke, da je denar, ukraden na Hrvaškem, spravljen v eni od irskih bank.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Predlog zakona o italijanskem državljanstvu
28. 10. 2000 00.00
Podpredsednik italijanske poslanske zbornice Carlo Giovanardi (CCD) je v petek vložil predlog zakona, ki predvideva, da bi bili poslej do italijanskega državljanstva upravičeni tudi otroci italijanskih državljanov, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Hrvaškem in v Italiji živi veliko državljanov z dvojnim državljanstvom, njihovim otrokom pa sedanja italijanska zakonodaja ne omogoča pridobitve italijanskega državljanstva.
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
Deutsche Telekom zavrnjen na Hrvaškem
18. 10. 2000 00.00
Hrvaška komisija za privatizacijo se je odločila, da ne bo dovolila prodaje drugega paketa delnic hrvaškega Telekoma nemškemu Deutsche Telekom, da si slednji ne bi ustvaril monopola. Kot poroča hrvaški dnevnik Jutarnji list, je Deutsche Telekom že pred letom pridobil 35-odstotni delež v hrvaškem Telekomu za 850 milijonov dolarjev. Nemški gigant se je zanimal tudi za odkup preostalih 21 odstotkov, ki so jih v Zagrebu nameravali prodati v drugem krogu privatizacije. Hrvaška komisija za privatizacijo pa tega ne dovoli, saj bi imel s tem nemški gigant monopol nad edinim hrvaškim stacionarnim omrežjem. Omenjeni paket delnic naj bi tako prodali na borzi.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Marinček na obisku pri hrvaškem kolegu
11. 10. 2000 00.00
Danes se je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu, kamor ga je marca letos povabil hrvaški minister za znanost dr. Hrvoje Kraljević.