na hrvaškem
Iran uvedel vizume za državljane BiH
25. 12. 2000 00.00
Iran je uvedel vizume za državljane BiH. Gre za povračilni ukrep, saj je bosansko-hercegovska vlada za Irance uvedla vizume že v začetku decembra, da bi ilegalnim priseljencem iz Irana, ki želijo na Zahod, preprečila uporabo ozemlja BiH in še zlasti sarajevskega letališča. Državljani BiH bodo za potovanje v Iran vizume potrebovali od 1. januarja.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Metzinger v Narodni galeriji
21. 12. 2000 00.00
Narodna galerija je pripravila obsežno razstavo Valentin Metzinger - življenje in delo baročnega slikarja. Slovesno jo bodo odprli danes ob 19. uri, odprta pa bo do aprila 2001. Avtorica razstave je dr. Anica Cevc. Za razstavo je bilo konserviranega in restavriranega 334 kvadratnih metrov platna. To obsežno delo bo predstavljeno v starem krilu Narodne galerije. Razstava ima torej dva temeljna namena: rešiti pred nadaljnjim propadanjem vrsto umetnin prve kategorije in umestiti Metzingerja v pregled razvoja umetnosti Slovenije in v okvir srednjeevropskega baročnega slikarstva. Poleg likovnih vrednot Metzingerjevega slikarstva želita razstava in katalog osvetliti razmerja med naročniki in umetnikom, mesto oljne slike v sklopu celostne baročne umetnine in podobno.
Višja Tamova stečajna masa
19. 12. 2000 00.00
Stečajna masa Tama v stečaju se bo v kratkem povečala za nekaj več kot pet milijonov nemških mark, ki jih bo moralo na žiro račun Tama v stečaju plačati nemško podjetje KHD. Stečajnemu upravitelju Mirku Žagarju je namreč v maratonskem postopku, ki je trajal več kot štiri leta, uspelo od nekdanjega Tamovega poslovnega parnerja izterjati stare dolgove.
Pipo Čakovec v lasti Perutnine Ptuj
14. 12. 2000 00.00
Perutnina Ptuj je z dokapitalizacijo in odkupom lastniškega deleža, za kar je odštela nekaj manj kot deset milijonov mark, postala 59,45-odstotna lastnica drugega največjega hrvaškega perutninskega podjetja Pipo Čakovec. Gre za sodobno opremljeno mesnopredelovalno podjetje, ki zaposluje 250 ljudi in je z navezavo na Perutnino Ptuj dobilo tudi pravico do proizvodnje pod blagovno znamko Perutnine Ptuj in nekaterih njenih blagovnih skupin, ki sodijo med najbolj poznane v živilski panogi na Balkanu. Novo podjetje se odslej imenuje Perutnina Ptuj - Pipo, so sporočili iz Perutnine Ptuj. Pretežni del vsote, s katero je Perutnina Ptuj pridobila večinski delež v podjetju Pipo iz Čakovca, predstavlja dokapitalizacijo te družbe in le manjši del predstavlja odkup lastniškega deleža. Z denarjem Perutnine Ptuj se bo čakovsko podjetje povsem dezinvestiralo in neobremenjeno vstopilo v nove okoliščine poslovanja. Sinoči so v Čakovcu že imenovali nov nadzorni svet družbe, v katerem so trije člani uprave Perutnine Ptuj, ter dva predstavnika dosedanjih lastnikov tega podjetja. Perutnino Ptuj - Pipo iz Čakovca bo vodil Krešimir Lovrenčič, ki je bil že doslej direktor tega podjetja.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.
Prihodek Pivovarne Laško
11. 12. 2000 00.00
V Pivovarni Laško, ki se je letos kapitalsko povezala z Radensko (83,9-odstotni lastniški delež) in splitsko družbo Prerada, v okviru katere posluje Splitska pivovarna, pričakujejo, da bo letošnji celotni prihodek od lanskega večji za šest odstotkov, dobiček pa naj bi bil od lanskega višji za nekaj več kot 15 odstotkov. Kot je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek, jim je kljub vse večji konkurenci uspelo ohraniti več kot 50-odstotni tržni delež na domačem trgu, količinski obseg prodaje pa se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 11 odstotkov. Tudi fizični obseg prodaje na tuje trge, na katerih Pivovarna Laško zavzema 28-odstotni tržni delež, se je v primerjavi z letom prej povečal za 30 odstotkov.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Stavka v javnih službah na Hrvaškem
08. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se je davi začela enodnevna stavka 100.000 državnih uslužbencev, zaposlenih v šolstvu, zdravstvu, socialnih ustanovah, kulturi in državni upravi. Stavko so pripravili mestni sindikati državnih uslužbencev, ki protestirajo, ker je vlada zavrnila zahtevo po zvišanju plač, izplačilu božičnice in ni priskrbela daril za otroke.
Lanski dobiček Rogaške Crystal ostaja nerazporejen
07. 12. 2000 00.00
Delničarji Rogaške Crystal so na današnji skupščini, na kateri je bilo zastopanega 73,2 odstotka kapitala, med drugim sklenili, da lanski dobiček v višini 303 milijone tolarjev ostane nerazporejen. V petčlanski nadzorni svet pa so z začetkom mandata 28. decembra imenovali Jožefa Bedenika, Antona Josta, Špelo Sedminek, Roberta Rudolfa in Janeza Siterja, je za STA povedal Albin Šrimpf, direktor družbe pooblaščenke Rogaška Crystal, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Hrvaška policija prijela sedem oseb
05. 12. 2000 00.00
Zagrebška policija je včeraj v povezavi z "medijsko afero", ki jo je razkril dnevnik Republika, prijela sedem oseb, je po zaslišanju na policiji novinarjem povedala odvetnica založniške hiše EPH Vesna Alaburić. Prijeti so osumljeni združevanja za storitev kaznivega dejanja, zlorabe v gospodarskem poslovanju ter zlorabe položaja in oblasti, ne pa tudi oblikovanja zločinske organizacije, kar sicer trdi Republika.
Velika medijska afera na Hrvaškem
04. 12. 2000 00.00
Hrvaško pravosodno in zunanje ministrstvo sta danes potrdila, da poteka policijska preiskava proti organizaciji, ki naj bi nadzorovala 80 hrvaških medijev. Novi hrvaški dnevnik Republika je v prvi številki danes pisal, da so lastnik največje hrvaške založniške hiše EDP Ninoslav Pavič, lastnik zasebne televizijske hiše OTV Vinko Grubišič, svetovalec nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana Ivič Pašalič in Miroslav Kutle, ki je obtožen gospodarskega kriminala, sklenili tajno pogodbo o nadzoru skoraj vseh hrvaških medijev. Časnik trdi, da je omenjena organizacija nadzorovala vse medije razen časnikov Novi list, Nacional in Feral Tribune ter radia 101.
Hrvaški mediji so nadzirani
04. 12. 2000 00.00
Novi hrvaški dnevnik Republika v svoji prvi izdaji danes piše, da so hrvaška policija in sodni preiskovalci našli dokumente, ki dokazujejo, da na Hrvaškem obstaja skrivna zločinska organizacija, ki naj bi nadzirala in bila lastnica okoli 80 odstotkov vseh hrvaških časopisov, radia in televizije.
Manolić o pobojih Srbov na Hrvaškem
02. 12. 2000 00.00
Nekdanji vodja hrvaške tajne službe Josip Manolić je kot priča v sodnem procesu proti petim nekdanjim hrvaškim vojakom in oficirjem povedal, da so bili umori več kot 50 hrvaških Srbov v Gospiću organizirani. 16. oktobra 1991 naj bi bilo v tem mestu srečanje, na katerem naj bi se udeleženci dogovorili o "likvidaciji" Srbov, je včeraj v Zagrebu izjavil Manolić, ki je bil kratek čas predsednik hrvaške vlade, pozneje pa tudi vodja urada za državno varnost. Manolić ni povedal imen udeležencev omenjenega sestanka, dejal je le, da so še živi.
Predsednik Kučan v Sarajevu
01. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je v okviru neuradnega delovnega obiska v Sarajevu srečal s člani predsedstva Bosne in Hercegovine. Kučan in predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić, ki sta v prostorih predsedstva BiH novinarje seznanila z vsebino enournega pogovora, sta poudarila visoko stopnjo soglasja glede ključnih vprašanj v odnosih med državama in stabilizacije razmer v regiji.
Prekinitev diplomatskega dialoga?
01. 12. 2000 00.00
Reški dnevnik Novi list v današnji izdaji poroča o včerajšnji zavrnitvi sprejetja protestne note slovenskega zunanjega ministrstva na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Časnik objavlja neuradno stališče slovenskega zunanjega ministrstva, da je to dejanje, ki se doslej v hrvaško-slovenskih odnosih doslej še ni zgodilo, moč smatrati kot prekinitev diplomatskega dialoga.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
Tretji mobilni operater na Hrvaškem
28. 11. 2000 00.00
Hrvaška naj bi v prvem četrtletju leta 2001 objavila razpis za tretjega hrvaškega mobilnega operaterja, v zadnjem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi objavila tudi razpis za podelitev licenc za tretjo generacijo mobilne telefonije (UMTS), je povedal eden izmed višjih uslužbencev hrvaškega ministrstva za telekomunikacije, ki ni želel biti imenovan.
Na Bledu odkrili spominsko obeležje
25. 11. 2000 00.00
V spomin na švedskega krajinskega arhitekta Carla Gustava Svenssona, ki je konec prejšnjega stoletja zasnoval in zasadil osrednji park okoli sedeža sedanje občine na Bledu, so dopoldne v blejskem parku na Cesti svobode blizu hotela Park odkrili spominsko obeležje. Po odkritju obeležja je bila v hotelu Jelovica okrogla miza z naslovom Blejski parki nekoč, danes in jutri.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Kacin sprejel Davida Allina
20. 11. 2000 00.00
Nekdanji predsednik odbora DZ za mednarodne odnose, poslanec Jelko Kacin, je danes sprejel namestnika direktorja oddelka za jugovzhodno Evropo na kanadskem zunanjem ministrstvu Davida Allina, pristojnega za Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Allina je zanimala predvsem slovenska ocena političnih sprememb v državah jugovzhodne Evrope po volitvah, in sicer v BiH, na Hrvaškem in v ZRJ. Zanimalo ga je tudi, kakšna bo nova slovenska vlada glede na napovedano zmanjševanje
Ukrepi slovenske in hrvaške policije
20. 11. 2000 00.00
Predstavniki slovenske in hrvaške policije so v Zagrebu govorili o dodatnih ukrepih v boju proti valu ilegalnih migracij. Samo letos se je število ilegalcev povečalo za več kot 100 odstotkov, največ pa jih v Slovenijo prihaja prav iz Hrvaške.
Slovenska škofovska konferenca
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani poteka dvodnevno sedmo plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference, ki se ga poleg slovenskih škofov udeležujejo tudi predstavniki škofovskih konferenc sosednjih držav, iz Hrvaške zadarski nadškof Ivan Prenđa, iz Madžarske pecski škof Mihaly Mayer, iz Italije pa tržaški škof Eugenio Ravignani. Celovško-krški škof Egon Kapellari se je že poslovil.
Madžar v Ljudskem vrtu
14. 11. 2000 00.00
Moštvo Maribora Pivovarne Laško je okrepil 26-letni madžarski nogometaš Barnabas Sztipanovics. Novi napadalec vijoličastih naj bi pripomogel k povratku državnega prvaka na vrh prvenstvene lestvice. Mariborčani imajo po 17. krogih tekmo manj in osem točk zaostanka za Olimpijo.
Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji
11. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je za novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji imenoval Celestina Sardelića, so potrdili v uradu hrvaškega predsednika. Sardelić bo na položaju nasledil Ivico Maštruka, ki je bil skupaj s 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli z 31. oktobrom razrešen s položaja. Kdaj bo Sardelić prevzel dolžnosti v Ljubljani, še ni znano, do njegovega prihoda pa bo hrvaško veleposlaništvo vodil odpravnik poslov.
Volitve v BiH
11. 11. 2000 00.00
V BiH potekajo tretje splošne volitve od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995. Nekaj več kot dva milijona volilnih upravičencev bo med 6000 kandidati iz 44 političnih strank, ene koalicije, treh list neodvisnih kandidatov ter šestimi neodvisnimi kandidati volilo poslance na vseh ravneh, v Republiki srbski pa bodo volili še predsednika in podpredsednika. V Srebrenici bodo potekale še občinske volitve, ki jih aprila niso izvedli, ker se do takrat še ni oblikovala občinska skupščina.