napisal

Grčiji grozi izključitev iz tekmovanj
20. 03. 2001 00.00
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je Grčiji zagrozila z izključitvijo iz vseh mednarodnih tekmovanj, če se državna oblast ne bo nehala vmešavati v delo Grške nogometne zveze (EPO).

Umetnice razstavljajo v Škucu
16. 03. 2001 00.00
V Galeriji Škuc so odprli skupinsko razstavo "somewhereovertherainbow", na kateri se predstavlja dvanajst avtoric. Umetniški vodja galerije Neon v Bologni in kustos razstave Gino Gianuzzi je prepričan, da je ločevanje na žensko in moško umetnost represivno dejanje, vseeno pa v praksi spoznava, da večina umetnic na bolj sproščen in naraven način uporablja tehnološka orodja, ki so bila tradicionalno domena moških. Razstava, ki se navezuje na esej Čarovnik iz Oza Salmana Rushdija, bo odprta do 22. aprila.

S pismom bodo seznanili predsednike
16. 03. 2001 00.00
V zvezi z izginotjem majorja Ladislava Trohe je predsedujoči v komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Zmago Jelinčič ostale člane tega nadzornega delovnega telesa obvestil, da je okrožnemu državnemu tožilcu Gorazdu Fišerju sredi tedna s posebnim dopisom posredoval pismo, ki naj bi ga Troha napisal v začetku lanskega decembra in ga takrat tudi overovil pri notarju. Na pobudo nekaterih poslancev bo komisija pismo poslala še notranjemu ministru ter predsedniku države, vlade in državnega zbora. Pismo, ki ga je Troha napisal slaba dva meseca pred izginotjem, navaja dogodke v zvezi s podstavitvijo eksploziva pod Jelinčičev avtomobil leta 1993. Troha v njem obtožuje nekatere pripadnike specialne brigade Moris.

Emzinova Fotografija leta 2001
14. 03. 2001 00.00
V prvem predverju Cankarjevega doma so odprli fotografsko razstavo nagrajenih in izbranih fotografij s sedmega natečaja revije Emzin Fotografija leta 2001. Prvo nagrado za avtorsko fotografijo je tokrat prejel Tomaž Lunder, drugo Katarina Sadovski, tretjo pa Tanja Verlak. Tudi letos je revija Emzin podelila nagrado za najboljšo reportažno fotografijo, in sicer Juretu Erženu, ki je v ameriškem zaporu Stateville ovekovečil "nadrealistično stvarnost bodočih mrtvecev". Letošnja žirija, ki jo sestavljajo priznani fotografi Arne Hodalič, Boris Gaberščik, Milan Pajk, urednica in art direktorica Emzina Metka Dariš in gostujoči fotograf iz Pariza Klavdij Sluban, je ocenjevala 214 avtorskih opusov oziroma približno 1700 fotografij. Natečaj je bil razpisan 23. januarja 2001 in bil odprt do 20. februarja 2001.

Premiera v SLG Celje
09. 03. 2001 00.00
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) v Celju je bila premiera Prave stvari Toma Stopparda v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V predstavi, pod katero se kot dramaturg podpisuje Igor Lampret, bodo nastopili Mario Šelih, Jagoda Justin Jauk, Barbara Vidovič, Damjan Trbovc, Barbara Medvešček, Miha Nemec ter novi član celjskega ansambla Jožef Ropoša.

En-knap odprl festival v Nemčiji
02. 03. 2001 00.00
Predstava Popoln korak? mednarodne plesne skupine En-Knap, ki jo vodi Iztok Kovač, je doživela svetovno premiero v Bremnu. Odprla je mednarodni plesni festival Tanz Bremen 2001. Izvirno glasbo za predstavo je napisal slovenski skladatelj Uroš Rojko, scenografijo sta prispevala Jaka Šimenc in avtor, ki se predstavlja kot Samo, kostumograf je Uroš Belantič, popoln korak pa poleg koreografa Kovača raziskujejo plesalci Maja Delak, Rebecca Murgi, Rosalia Ortega Fernandez, Mike Winter in Aleš Hadalin. Slovenska premiera je bila 1. februarja letos v Ljubljani. Predstava je nastala v sodelovanju Zavoda En-Knap s Szene Teatrom iz Salzburga in festivalom Tanz Bremen 2001.

Kralj umira v Primorskem dramskem gledališču
20. 02. 2001 00.00
Primorsko dramsko gledališče v torek, 20. februarja, in v četrtek, 22. februarja, v mali dvorani premierno uprizarja igro Eugena Ionesca Kralj umira. Igro v prevodu Janeza Negra je zrežiral Diego de Brea. Poleg domačih igralcev Iva Barišiča, Teje Glažar, Nevenke Sedlar in Jožeta Horvata se na odru novogoriškega gledališča prvič predstavljata tudi dva mlada gostujoča igralca, Tjaša Železnik in Rafael Vončina. Dramaturginja predstave je Tea Rogelj, lektor Srečko Fišer, sceno je oblikoval Vladimir Repnik, kostumi pa so delo Alana Hranitelja.

Umrl realistični slikar Balthus
19. 02. 2001 00.00
Malo pred svojim 93. rojstnim dnevom je na svojem domu v gorski vasici Rossiniere v Švici umrl eden največjih realističnih slikarjev 20. stoletja Balthazar Klossowski de Rola, znan pod psevdonimom Balthus. Slikar je najbolj znan po svojih erotičnih, nekateri menijo, da celo pornografskih, upodobitev najstniške lepote.

Sveti Izidor - zaščitnik računalnikov
08. 02. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. razmišlja o imenovanju svetega Izidorja iz Seville za svetnika - zaščitnika uporabnikov interneta in računalniških programerjev, se je nedavno izvedelo v Vatikanu. Svetega Izidorja so že pred dvema letoma izbrali za svetnika-zaščitnika vseh zaljubljencev v računalnike, vendar ga mora Sveti sedež še dokončno potrditi. Sveti Izidor je živel v sedmem stoletju in naj bi napisal prvo enciklopedijo na svetu o razlagi pojmov s področja medicine, matematike, zgodovine in teologije. Vatikan je prvič vstopil na internet leta 1996 z odprtjem strani www.vatican.va, na kateri je mogoče najti na tisoče cerkvenih dokumentov in govorov papežev. Stran podpirajo trije računalniki, imenovani po nadangelih Rafaelu, Mihaelu in Gabrielu. Papež je prvič posegel v kibernetični prostor leta 1998, ko so lahko rimokatoliki po vsem svetu preko interneta spremljali nedeljsko mašo in tedensko avdienco.

Novosti Mohorjeve družbe Celje
06. 02. 2001 00.00
Kerst per Savizi/Krst pri Savici Franceta Prešerna in Izbrane pesmi Franceta Papeža sta leposlovni novosti, ki jih je danes predstavila Mohorjeva družba Celje. Obenem je razglasila tudi izid nagradnega natečaja za dramsko umetniško besedilo ob 150. obletnici ustanovitve najstarejše slovenske knjižne založbe ter tretjega nagradnega natečaja Moj čopič je beseda, ki ga prireja skupaj z Radiem Ognjišče.

Sodelovanje med akademijama
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik in predsednica Švedske kraljeve akademije književnosti, zgodovine in kulturne dediščine prof. Inge Jonsson sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o sodelovanju med akademijama. Po besedah dr. Franceta Bernika gre za prvi sporazum s katero od skandinavskih akademij znanosti, kar je razumljivo, saj ima Slovenija prav s Švedsko najbogatejše kulturne stike, zlasti na področju literature.

Momir Bulatović ponudil odstop
30. 01. 2001 00.00
Včeraj je zasedal odbor stranke SNP, na katerem so spregovorili o pripravah na volitve v Črni gori, začeli pa so tudi z razpravo o spremembi strankinega statuta in o morebitnem izrednem kongresu stranke, na katerem bi odločali o zamenjavi predsednika stranke Momirja Bulatovića. Momir Bulatović na zasedanju sicer ni bil prisoten, prebrali pa so njegovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, če stranka to zahteva. Lahko pa prenese pooblastila na koga drugega, ki bi stranko vodil do povolilnega časa, ko bo več časa za kongres, je zapisal v pismu. Dodal je še, da je sicer sodeloval z nekdanjim predsednikom ZRJ, vendar se zato ne počuti krivega. Ne želi sprejeti nikakršnega ambasadorskega mesta, ne v Havani, niti v Moskvi. Bulatović je za konec še napisal, da je o zasedanju zvedel iz časopisov, čeprav Zoran Žižić včeraj izjavil, da mu je poslal poziv.

Knjiga o skladatelju Škerjancu
26. 01. 2001 00.00
Predstavniki pred letom dni ustanovljene Fundacije Lucijana Marije Škerjanca so na novinarski konferenci ob stoletnici skladateljevega rojstva predstavili knjigo o tem slovenskem skladatelju, pianistu, dirigentu, pedagogu, muzikologu in publicistu. Predstavili so tudi zgoščenko Sonetni venec Franceta Prešerna - kantato v treh delih za soliste, zbor in orkester iz leta 1963 v izvedbi orkestra in zbora Slovenske filharmonije z dirigentom Bogom Leskovicem. V počastitev kulturnega praznika pa bo v Cankarjevem domu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj koncert mešanega pevskega zbora in simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole Ljubljana. Slavnostna govornica bo ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok.

Juričeva v galeriji Alkatraz
25. 01. 2001 00.00
V galeriji Alkatraz na Metelkovi bo danes ob 21. uri kot rezultat simbioze med galerijo in Mreže poezije po pošti potekal literarni večer pesnice Maje Jurič. Pesnica od leta 1996 sodeluje v skupini Poezija po pošti. Svoje pesmi je na javnih nastopih predstavila tako v Sloveniji kot tudi v tujini, tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški večer.

Sean Connery bo Sokrat
24. 01. 2001 00.00
Britanski igralec Sean Connery bo v svojem prihodnjem filmu igral slavnega antičnega grškega filozofa Sokrata. Novico je grškim medijem posredoval kar sam Connery, ki se je v ponedeljek mudil v Atenah.

Umrl španski dramatik Alfredo Manas
21. 01. 2001 00.00
V 76. letu starosti je umrl španski dramatik in avtor številnih scenarijev Alfredo Manas. Kot so poročali španski mediji, je Manas umrl za posledicami možganske kapi. Manas je napisal številna gledališka dela, največ uspeha pa je dosegel leta 1962, ko so posneli film po njegovem delu "La historia de los Tarantos", v katerem na neprizanesljiv način opisuje takratno špansko družbo. Film je bil nominiran za oskarja za najboljši tuji film.

Zaupnik aretiran zaradi kraje
21. 01. 2001 00.00
Britanska policija je zaradi suma kraje aretirala dolgoletnega butlerja pokojne princese Diane Paula Burrella. Po smrti princese leta 1997 naj bi ukradel njene obleke in dragoceni model ladje v vrednosti 500.000 angleških funtov, ki sta jo od bahreinskega emirja Diana in Charles dobila ob poroki.

Odkrili izgubljeni dokument
20. 01. 2001 00.00
V pokrajinskem muzeju v nemškem Arnheimu je zgodovinar Edwin van Meerkerk odkril domnevni izgubljeni dokument francoskega filozofa Voltaira. Kot je povedal, gre za del zgodbe Micromegas, ki jo je Voltaire napisal že pred letom 1740, vendar je bila objavljena šele leta 1751.

Umrl satirik in kolumnist Auberon Waugh
18. 01. 2001 00.00
V sredo je v 62. letu starosti umrl novinar, pisatelj in satirik Auberon Waugh. Waugh je bil priznani satirični kolumnist pri britanskih časnikih Daily Telegraph in Sunday Telegraph, v svojih člankih pa se je posvečal predvsem političnim in socialnim temam, pisal pa je tudi kolumno o šahu. Njegovi članki so bili zbrani v dveh knjigah z naslovom Way of the World. Nazadnje je delal kot glavni urednik pri reviji The Literary Review. Urednik Daily Telegrapha Charles Moore je dejal, da je bil Waugh najboljši novinar, kar jih je poznal, ki je imel "zelo izviren pogled na življenje". "Sodobnemu svetu se je smejal v obraz," je še dejal Moore. Waugh se je rodil leta 1939, med drugim pa se je šolal v Oxfordu. Daily Telegraphu se je pridružil leta 1960. Med drugim je napisal tudi pet romanov. Waugh je imel že nekaj časa težave s srcem. V zadnjem pogovoru, ki ga je imel lani novembra, je priznal, da je njegovo zdravstveno stanje resno: "Mislim, da ne bom več dolgo živel. Moj konec se bliža," je povedal.

Bo Clinton še predsednik Francije?
12. 01. 2001 00.00
Bill Clinton ima pravico zahtevati podelitev francoskega državljnstva, s čimer bi mu bilo omogočeno, da prihodnje leto sodeluje na francoskih predsedniških volitvah, trdi zgodovinar Patrick Weil. Kot je Weil napisal v javnem pismu ameriškemu predsedniku, ki ga je objavil New York Times, lahko Clinton takšno zahtevo utemelji na podlagi enega izmed členov zakona o državljanstvu, ki predvideva, da lahko državljani ozemelj, ki so bila kdajkoli v zgodovini pod francosko suverenostjo, predložijo zahtevo po takojšnji podelitvi državljanstva in jim ni potrebno izpolniti zakonske zahteve, po kateri naj bi pred tem najmanj pet let živeli v Franciji.

Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.

Slovo od kina Union
02. 01. 2001 00.00
Tretjega januarja 2001 bosta kino Union in Mini Union prešla v roke Grand hotela Union. Danes se bodo Ljubljanski kinematografi z dnevom odprtih vrat poslovili od dvorane Union. Gledalcem bodo poklonili predstavi dveh najbolj priljubljenih slovenskih filmov: ob 18. uri Ne joči, Peter in ob 20. uri To so gadi. Obe predstavi si bodo gledalci lahko ogledali z brezplačnimi vstopnicami, ki jih lahko dobijo v predprodaji na blagajni kina Komuna in kina Union.

McCartney bo objavil najboljše pesmi
01. 01. 2001 00.00
Paul McCartney, nekdanji član skupine The Beatles, bo prvič objavil zbirko svojih 100 najboljših pesmi.

Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.

Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.

Novitete knjižne zbirke Knjižnica tretji dan
19. 12. 2000 00.00
Krščanska revija za duhovnost in kulturo Tretji dan je predstavila novitete iz zbirke Knjižnica tretji dan, izdalo jih je društvo Skam, in sicer: Duhovne osnove življenja avtorja Vladimira Sergejeviča Solovjovega v slovenskem prevodu urednika zbirke Gorazda Kocijančiča, Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa v prevodu Vena Tauferja in delo Znanost in Bog Jožeta Hlebša.

20.000 mišolovk
16. 12. 2000 00.00
Danes bodo v gledališču St Martin v londonskem West Endu dvajsettisočič uprizorili gledališko predstavo Mišolovka avtorice Agathe Christie.

Revizor v SLG Celje
15. 12. 2000 00.00
Člani ansambla Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje bodo v petek premierno uprizorili predstavo Revizor, ki jo je napisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Ob letošnji četrti premieri celjskega gledališča je režiser predstave in umetniški vodja celjskega gledališča Matija Logar povedal, da je delo, ki ga je Gogolj napisal kot komedijo, postalo groteska, saj so današnji ljudje drug drugemu ovaduhi, revizorji. V omenjeni predstavi, pravi Logar, se nam bodo liki smejali s spačenimi obrazi. Med gledalci in igralci pa bo potekala identifikacija.

V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.

Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.